Uvod
  Aktualno
  Članarina za leto 2024
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Zgodilo se je ... Natisni stran
 

03.06.1723
Rodil se je zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli

3. junija 1723 se je v Cavaleseju na Južnem Tirolskem rodil italijanski zdravnik in naravoslovec Giovanni Antonio Scopoli, ki je izdal prvo znanstveno delo o slovenski naravi.
Scopoli je študiral na Dunaju in v Innsbrucku. Državni izpit za samostojno opravljanje zdravniškega poklica je opravil leta 1753 na Dunaju, nato pa je bil poslan v Idrijo, ki tedaj ni imela stalnega zdravnika.
Od leta 1754 do 1769 je delal kot rudniški zdravnik v Idriji, kjer je utemeljil šolanje za pridobitev metalurške in kemijske izobrazbe.

Raziskoval je naravo in še posebej Julijske Alpe. Leta 1760 je izdal knjigo Flora carniolica, prvo znanstveno delo o naravi v Sloveniji, v kateri je opisal okoli 1.100 rastlinskih vrst s severozahodnega dela Slovenije.
O tem je Scopoli v pismu 1. septembra 1760 obvestil švedskega botanika in zoologa Carla von Linnéja, ki je opravil pionirsko delo pri znanstvenem poimenovanju rastlin z latinskimi imeni.

Scopoli je tudi opisal poklicne bolezni idrijskih rudarjev in takratno zdravljenje. Idrijo je zapustil leta 1769, ko je postal profesor mineralogije in metalurgije na Rudarski akademiji v slovaški Banski Stiavnici (Chemnitz) na tedanjem Ogrskem.

Skupaj je objavil 21 knjig, med drugim je v knjigi Entomologia carniolica prvi sporočil svetu, da se čebelja matica oplodi s troti zunaj panja. Postal je tudi član številnih uglednih znanstvenih ustanov. Umrl je 8. maja 1788 v Pavii (Italija), kjer je preživel zadnjih 12 let kot profesor kemije in botanike na univerzi.

Njegov biograf Guglia ga je razglasil za prvega "anacionalnega Evropejca" in za "Linnéja avstrijskega imperija".

(Povzeto po MMC RTV SLO)

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.