Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Aktualno Natisni stran
 

Obisk Slovenskega planinskega muzeja (+ FOTO)
15.03.2011

Ker smo Slovenci narod planincev, je obisk novega Slovenskega planinskega muzeja praktično obveza. Pa ne le to. čas je že bil, da izkoristimo tudi "zastonjske vstopnice", ki smo jih v društvu pridobili kot donatorji v Sklad Avgusta Delavca.

12. marca je avtobus proti Gorenjski odpeljal 38 planincev (od tega 19 otrok in mladine). Lep dan je bilo potrebno res kar najbolje izkoristiti, zato smo po prihodu v Mojstrano brž začeli brusiti podplate in odšli do slapa Peričnik, ki se trenutno sicer nič več ne bohoti z množico ledenih sveč. V vse toplejšem vremenu jih je ostalo bore malo. A to ne zmanjšuje dejstva, da je slap Peričnik vedno vreden ogleda.
Po kosilu pri Psnaku v Zgornji Radovni (tu domuje znana družina Lipovec, ki je več desetletij oskrbovala s konji vse tri koče okoli Triglava) smo imeli na še zasneženem bregu tik pred Mojstrano predstavitev turnosmučarske in zimske tehnične opreme, za kar sta poskrbela Miha in Emil. Tako smo skupaj spoznavali "pse", "lavinski trojček" (plazovno žolno, sondo, lopato), bili deležni opozoril, da male dereze ("žabice") niso isto kot običajne dereze in da je njihova uporaba omejena na dolinske ceste. Pokazali smo razliko med cepini in cepini za ledno plezanje, govorili o "coklah", ki se naredijo na derezah ...
Programsko zares pester izlet smo zaključili z obiskom Slovenskega planinskega muzeja. Mladino je usmerjala kustosinja, ostali pa smo se razkropili po prostoru muzeja in z zanimanjem sledili opisom razstavljenih predmetov.

Naj kot vabilo ostalim zapišem, da so eksponati postavljeni tako domišljeno (sledimo namreč zgodbi "vzpona na goro"), da smo bili z ogledom na koncu zelo zadovoljni prav vsi.

Emil Pevec


Na poti ob Triglavski Bistrici (foto: Emil)


Miha med razlago (foto: Emil)


(foto: Miha)


Brv preko Triglavske Bistrice malo visi, a bo šlo ... (foto: Miha)


Na klancu (pa ne tistem Vrhniškem) (foto: Miha)


Pred kočo pri Peroičniku smo se malce oddahnili (foto: Miha)


Prvi pogled na Peričnik (foto: Emil)


Že pod slapom (foto: Emil)


Bliža se pomlad - ledu je že bolj malo (foto: Miha)


(foto: Miha)


(foto>: Miha)


(foto: Miha)


Prikaz turnosmučarske in zimske tehnične opreme (foto: Emil)


Pri Psnaku (foto: Miha)


Pred Psnakovo domačijo (foto: Miha)


če smo pri prikazu zimske opreme lahko opazovali moderne dereze, smo si v muzeju lahko ogledali dereze starejšega datuma (foto: Emil)


Nekoč so prišli v taki obutvi marsikam (foto: Tomaž)


Muzej ne nudi le opazovanja - lahko sestavite "možica", hodite po grebenu ... (foto: Tomaž)


Muzej nudi veliko interaktivnih vsebin - s tem zelo pritegne mlade obiskovalce. (foto: Tomaž)


(foto: Tomaž)


V bivaku lahko "doživite" nevihto (foto: Tomaž)


Ob posnetkih našega prvega celovečernega filma "V kraljestvu Zlatoroga" je na ogled tudi plakat, ki je vabil na ogled. (foto: Tomaž)


Izkaznice, žigi ... (foto: Tomaž)


Tudi Gorska reževalna služba (sedaj GRZ) ima dolgo zgodovino (foto: Tomaž)


(foto: Emil)


Tudi cepin se je močno spremenil (foto: Emil)


Priznanje "Piparjev" Josipu Hauptmanu (foto: Emil)


Zanesljiv "vremenokaz" (foto: Tomaž)


Maketa med 2. svetovno vojno požgane Koče na Pesku (foto: Tomaž)


Napisne table znanih koč v okolici Triglava v času, ko se je bilo potrebno zelo truditi za slovenski jezik (tudi) v gorah - Koča pri Triglavskih jezerih, Staničev dom in Planika (foto: Emil)


Pa še nekaj zanimivih smernih tabel ... (foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


(foto: Tomaž)


(foto: Emil)


(foto: Emil)


Železni štedilnik, ki je "krasil" vrh Triglava. Služil je kot mizica pri odtiskavanju žigov (kasneje so mu dodali skrinjico za vpisno knjigo ter žig). Verjetno ga je po Aljaževem naročilu ob prvi povečavi Triglavskega doma na Kredarici leta 1909 na vrh prinesel Jože Jakelj - Jozl. Ob postavitvi nove mizice leta 1997 so ta železni štedilnik pripeljali v dolino.
Morda so pred časom nekateri na mestu, kjer sedaj stoji ta štedilnik, ki je prav tako del "triglavske zgodbe", res videli Aljažev stolp. A je kar prav, da je Aljažev stolp ostal na vrhu Triglava.
Ta železni štedilnik pa nas prav tako v mislih popelje na vrh ... (foto: Emil)

---------------------------------------------------------------------------------------

Poročilo o izletu na strani Mojce Pavlišič.

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.