Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Članki, zanimivosti Natisni stran
 

Začetek »gobarske« sezone
21.06.2009

 
 
   
Miha je v svoji stalni rubriki v Dnevniku (Vreme in ljudje, 17.6.2009) objavil zanimiv prispevek o svojem obisku razdejanja na Doliču ...

Ledeniška goba ali miza je večji, ploščato izoblikovan skalnat blok (če je večji govorimo o balvanu) na ožjem snežnem ali ledenem podstavku. Ta nastane ...


V gorah je za ta čas še izjemno veliko snega - na sliki so Triglav in Zaplanja oz. zahodni Triglavski podi kot so bili videti minuli konec tedna izpod Kanjavca. Cepin in dereze naj do nadaljnjega kar ostanejo v nahrbtniku, da jih ne bi pomotoma pozabili...

Junijski dnevi so nas v prvi polovici meseca bolj kot ne razočarali, saj so bili sorazmerno deževni in skorajda že kar preveč hladni. Zato pa si je v tem času narava precej opomogla od »zakurjenega« in suhega maja. Prvi poletni vroči niz je bil kratke sape za kar je poskrbela včerajšnja osvežitev. Še nekoliko močnejša ohladitev nas čaka konec tedna, česar pa mnogi ne bodo prav veseli. Kresni dnevi so pač dnevi koncertov, veselic, piknikov, obletnic, porok in kar je še podobnih druženj. In prav je tako, saj imamo svetlo ves dan in še »del noči in jutra«. Zaradi temperatur si tudi ni treba beliti glave (izjema je večji del pripadnic nežnega spola) s tem, kaj in kako bomo oblekli, saj ne potrebujemo prav veliko. Malo bolj naporno pa je dopovedati otrokom, da je kljub zunanji svetlobi čas za spanje, pa čeprav jih od utrujenost iv večernih urah pogosto dobesedno »krivi«. Ponavadi slišimo le, »pa kaj me preganjate, saj je zunaj še svetlo in vsi (drugi) so še vedno tam«! V ponedeljek je poleg zadnjega luninega krajca »godoval« še vremenjak Vid in nam napovedal lepo žetev, saj ni bilo dežja. Kaj je namreč za kmeta hujšega kot žeti v mokrem!


V nekaj tednih, odkar je sonce razgalilo vzmetnico, se je okoliško površje znižalo za več kot četrt metra.

GOBA, KI JE HKRATI TUDI MIZA

Letos se bo dan »obesil« ravno prihodnji ponedeljek zjutraj, ko bo vstopilo Sonce v ozvezdje Raka, saj je »njegov«prvi dan hkrati tudi prvi poletni dan. Svetli del dneva je že zelo blizu 16 uram, ki jih sicer ne bo dosegel, saj se ta v prihodnjih dneh podaljšuje precej manj kot okrog obeh enakonočij. Pa vendarle je že občutek, da imamo skoraj dve tretjini dneva svetlo enkraten. In za marsikoga tudi spodbuden ali celo »usoden«, slednje seveda v partnerskem smislu. Bolj moker junij je poskrbel, da so vzniknile že tudi prve gobe! Letos pa imamo zaradi obilice snega po gorah poleg številnih snežišč (višje in v osojah so ta zjutraj še poledenela!) opravka tudi z drugimi gobami, namreč snežnimi. Bolj znane in pogoste so sicer njihove ledeniške »sestre«, natančneje ledeniške gobe ali tudi mize. Te seveda ne morejo končati v loncu in se zato z njimi tudi ne moremo zastrupiti. Bolj zanimive so za opazovanje, z njihovo pomočjo pa je moč določiti hitrost taljenja snežnega ali ledeniškega površja oziroma intenzivnost njunega zniževanja . Tovrstne »visokogorske« gobe najdemo na tistih delih snežišč in ledenikov, ki so blizu ostenjem.


Nič kaj sončna pa ni v teh dneh podoba kletne kuhinje v nekdanji Tržaški koči na Doliču. Namesto loncev na štedilniku in kuharice ob njem prevladuje sneg, natančneje plazovina usodnega pršnega plazu.

VSEGA SO KRIVI SNEG, KAMEN IN SONCE

Ledeniška goba ali miza je večji, ploščato izoblikovan skalnat blok (če je večji govorimo o balvanu) na ožjem snežnem ali ledenem podstavku. Ta nastane zaradi počasnejšega taljenja snega oziroma ledu pod njim, kakor pa v njegovi neposredni okolici. Za nastanek so potrebni »le« ne preveč strmo (zaradi sence) snežišče ali ledišče, sonce in ploščate skale oziroma večje kamninske luske. čeprav imamo Kranjci le še dve ledeniški krpi(-ci) pod Triglavom in Skuto, pa so vsaj letos v osojah še številna snežišča. Zato je tudi v povezavi s prej omenjenimi pojavi v našem delu Alp bolje omenjati ledeniške gobice in mizice. Nastanek vseh je enak, razlika je predvsem v velikosti. Večji ali manjši kamninski blok ali luska zaščiti snežno ledeniško površje pred sončnimi žarki. Spodaj ležeča ploskev se zaradi tega znižuje precej počasneje kot pa okoliško površje. Po določenem času, če imamo na kupu več sončnih dni, se lahko zgodi to tudi že po nekaj dneh. Taka goba ali miza izstopa, zato je vidna že od daleč. Ko snežišče ali ledenik na tem delu izgineta, ostanejo le še veliki skalni bloki ali ledeniški balvani. Ti nam lahko pomagajo pri ugotavljanju obsega nekdanje poledenitve. Tako, zdaj pa le brž na višinsko gobarjenje (pozor na omejitve v kilogramih/nabiralca), le košaro pustite raje kar doma…


Tudi snežna »jogi« goba ali miza na tej sliki, je posledica letošnje hude zime. Snežni plaz, ki je podrl Tržaško kočo na Doliču, je razmetal po okolici tudi nekaj vzmetnic.

Tekst in foto: Miha Pavšek (Geografski inštitut AM ZRC SAZU)

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.