Uvod
  Aktualno
  Članarina 2017
  Članarina 2018
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Članki, zanimivosti Natisni stran
 

Ledeniški vodni žep na Mont Blancu (poobjava)
21.08.2010

V časopisu Dnevnik je Miha Pavšek, naš 'dežurni občinski svetnik' pripravil zanimiv zapis, ki nekaj pove tudi o nenavadnem, lahko tudi precej nevarnem pojavu na pobočju Mont Blanca.

Ledeniški vodni žep (Dnevnik, Vreme in ljudje, 17.08.2010)

Ledeniški vodni žep je nastal v letošnji talilni dobi pod ledenikom Tête Rousse blizu strehe Evrope, 4810 metrov visokega Mont Blanca

Tudi astronomsko poletje se je prevesilo v drugo polovico, meteorološkemu pa so že skoraj šteti dnevi, saj se bomo od slednjega poslovili že konec tega meseca. Avgust je med vremensko najbolj prijetnimi, še posebej če ste med tistimi, ki so bolj za toplo kot pa za hladno. Sveža jutra in večeri ter topli, na nekaterih mestih tudi še deloma vroči popoldnevi, so za marsikoga najudobenjše vreme. In če se nas za konec tedna ognejo še padavine, nekaj takega se nam obeta tudi ta vikend, imamo dobitno vremensko kombinacijo za ljubitelja morja, najrazličnejših vzpetin, dolin in tudi ravnin. Začetek avgusta, natančneje prva tretjina meseca je bila dokaj povprečna, ob morju malo prehladna, v notranjosti pa precej namočena. če prvo morda še moti koga zaradi hladnejše morske vode in nič kaj kopalnih temperatur (avgustovski bližnji morski “dopustovalci” ste letos potegnili “ta kratko”), pa je bila moča po zelo toplem in suhem juliju vsesplošno dobrodošla. Sicer pa tudi srednjeročni vremenski obeti kažejo, da poletje še ni reklo zadnje besede in bo minilo v slogu najtoplejših, s trojčkom pretoplih mesecev.


Izrez: howadoor.umbra.cz/howadoor_ma_mapu.html

PODLEDENIŠKI VODNI BALON
Toplotna moč letošnjega poletja, natančneje kar vseh sedmih mesecev, se ne kaže le na daljnem severu, temveč tudi že precej bliže in nič kaj nedolžno. Da se ledeniki v Alpah v zadnjih desetletjih pospešeno talijo je že vsesplošno znano in potrjeno, izjemi nista seveda niti naši ledeniški krpi(-ci) pod Triglavom in Skuto, ki ju bomo lahko opazovali le še kakšno desetletje. Tudi to je nekaj, poreče marsikdo, da bomo lahko opazovali to izginotje z lastnimi očmi, vendar pa vsi tovrstni procesi niso tako “neboleči”. Nerodno je, kadar nepredvidljiva narava poskrbi za to, da ledeniška voda naenkrat ne more neovirano odtekati.


Vir: Futura-Sciences.com priredil Miha Pavšek

Splet različnih naravnih procesov povzroči, da se lahko v ledeniku ali pod njim ustvarijo nekakšni ledeniški vodni žepi, kjer se nabirajo ogromne količine ledeniške vode. Namesto da bi ta sproti odtekala, se zgodi to šele takrat, ko se skriti “vodni balon” razpoči. Slednje se seveda ne zgodi neopazno, temveč seže tovrsten poplavni val daleč navzdol vse do poseljenega dela dolin. In zakaj tako dolg “ledeniški” uvod? Prav zato, ker se nekaj podobnega letošnje poletje dogaja nad svetovno znanim Chamonixom.

NEKOč POPLAVE – DANES čRPANJE
Podoben vodni žep je namreč nastal v letošnji talilni dobi pod ledenikom Tête Rousse blizu strehe Evrope, 4810 metrov visokega Mont Blanca. Po zadnjih ocenah sodelavcev francoskega Državnega centra za znanstveno raziskovanje (CNRS) naj bi bilo v “žepnem” podledeniškem jezer(c)u kar okrog 65.000 kubičnih metrov vode, ki čaka na “zeleno luč” oziroma odprtje poti proti dolini. Podobna nesreča se je zgodila konec 19. stoletja, natančneje leta 1892 in jo posredno, vsaj starejši domačini, še dobro pomnijo iz pripovedovanja svojih starih staršev. Silne poplave, do katerih je prišlo ob sprostitvi ogromnih količin vode v noči iz 11. na 12. julij, so poleg velike škode odnesle tudi 175 življenj. Na več kot 3100 metrih nadmorske višine počen vodni balon, je pobral na svoji, več kot dva višinska kilometra dolgi poti, druge ledeniške primesi kot so kosi ledu, skale, kamenje, grušč, blato in drugo. Vse skupaj je nato pridrvelo prek “velikega brata” – Bionnassayskega ledenika – naravnost v dolino. Raziskovalci so naleteli na odkritje med letošnjimi rednimi meritvami na tamkajšnjih ledenikih. Zaradi tega so morale krajevne oblasti začasno skrajšali traso zobate železnice, ki pripelje v bližino istoimenske planinske koče tik nad ledenikom, sicer priljubljenega izhodišča na Mont Blanc. Z navpičnimi vrtinami bodo v naslednjih mesecih skušali odvesti vsaj del v žepu zastajajoče ledeniške vode.

Miha Pavšek
Geografski inštitut AM ZRC SAZU

Več o tem (v francoskem jeziku):
- LeFigaro.fr
- Futura-Sciences.com


Naši ledeniki so majhni, zato ni možnosti za nastanek vodnih žepov. Septembra 2006 smo lahko na spodnjem robu ledenika pod Skuto opazovali meandraste snežne žlebiče. Foto: Miha Pavšek, arhiv GIAM ZRC SAZU

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.