Planinski vestnik, december 2007
14.12.2007

Že prejšnji mesec smo na društveni spletni strani predstavili Planinski vestnik, sopotnika planinske dejavnosti pri nas. S tem nadaljujemo tudi ta mesec.

Veliko užitka ob prebiranju revije in srečno v gorah!

Že naslovnica vabi … tokrat na s snegom pobeljeno Veliko planino. Za začetek se je v uvodniku letošnjega zadnjega Planinskega vestnika predsednik PZS razpisal o načrtih planinske organizacije v naslednjem letu.

Tokratna Tema meseca je namenjena solo plezanju. Podrobno je predstavljeno plezanje nad morjem, ki postaja v zadnjem času precej popularno, svoje razmišljanje o samoti v steni med solo vzponi pa je bralcem zaupal naš znani, tudi solo plezalec, Pavle Kozjek.

V rubriki Planinstvo je zbranih več zanimivih člankov: spomini na dr. Henrika Tumo in dr. Juliusa Kugyja, katerih stopetdeset letnico rojstva bomo obeležili naslednje leto. V nadaljevanju beremo o 110-letnici organiziranega planinstvo na Tolminskem. Naslednji sklop je vremensko obarvan: v članku Vzroki in posledice ujme 18. septembra 2007 so opisane posledice, ki jih je pustilo deževje v letošnjem septembru. članek nam ponuja zanimiv zaključek, ob katerem se je vredno zamisliti: Hudourniške poplave so v Sloveniji povsem običajen in zelo pogost naravni proces, zato je odveč iskati krivca in prelagati odgovornost na aktualne oblastnike ali vsega krive podnebne spremembe. V nenehno se spreminjajočem okolju se moramo ljudje do najvišje možne mere prilagoditi naravnim razmeram. Pri načrtovanju rabe prostora bi morali bolj upoštevati naravne procese, kar so v veliki meri počeli naši predniki. To pa je težko za družbo, ki je navajena naravo obvladati s tehničnimi sredstvi. Tokratna ujma je pokazala, da so nekateri naravni pojavi preprosto prehitri in preobsežni, da bi jih preprečili. Kako drugačno, bolj pametno razmišljanje, kot razmišljanje nekaterih naših novinarjev, ki so ob nesreči kot papagaji ponavljali samo stavek: „Kdo je odgovoren za nastalo škodo?“ Vremenski blok se nadaljuje s člankom Poletje vremenskih preobratov, kjer sodeluje tudi član našega PD Miha Pavšek.

Na naslednjih straneh lahko preberete zanimiv članek Mirka Budkoviča iz tridesetih let prejšnjega stoletja o poti na črno prst, Rodico in Planino Vogel, Dušan Škodič pa v Burji obuja spomin na zadnjo žalostno nošnjo živeža hlapcev na Goro izpred tristo let. Silvestrski vzpon na Ratitovec je v svoji prijetni impresiji opisal Marjan Bradeško, Anka Vončina pa srečanje z orlom nad Zgornjo Idrijco. Iz serije člankov o opremi je tokrat objavljen prispevek o majhnem, a pomembnem delu hribovske opreme - o očalih. Turno smučanje predstavljata tokrat dva članka – prvi predstavlja smučanje v Maroku, bližje pa je smučanje na Grosser Speikkoflu. Planinski vestnik nas tokrat v rubriki Na turo vabi na Komove v črni gori. Tokrat se nam v intervjuju predstavlja Betka Galičič, znana športna plezalka, ki se poleg plezanja ukvarja tudi z opremljanjem plezališč.

Na straneh alpinizma sta predstavljena vzpona dveh naših velikih mojstrov vertikale. Marko Prezelj je s soplezalci prvi dosegel Zahodni vrh K7, Pavle Kozjek pa je plezal v Kordiljeri Huayhuash. Mojca Stritar se je poglobila v statistične podatke plezalcev na Everest. Podatki so zanimivi … in res – med množico podatkov boste našli marsikaj – ne pa prvega sankanja z Everesta, ki ga je pred časom napovedal naš 'širokoustnež' Martin Strel …

V Planinskem branju je predstavljen roman Ivana Bučerja Koča na robu, ki je izšla leta 1941. To je pravi planinski roman, vreden branja. Škoda da je pisatelj umrl tako mlad – in to za posledicami padca (embolija) v triglavski steni.

Sledijo Novice in obvestila, v zadnjem delu Planinskega vestnika pa vas čakajo uganka ter letno kazalo Planinskega vestnika za leto 2007.