Po podatkih Agencije RS za okolje je predvsem na območju Julijskih Alp in Karavank velika nevarnost snežnih plazov. Splošna nevarnost plazov je znatna, tj. 3. stopnje po evropski petstopenjski lestvici. Še posebej so nevarna strma pobočja, osojne lege ter mesta z napihanim snegom, kjer lahko ob obremenitvi snežne odeje sprožite predvsem plaz kložastega snega. Nevaren je tudi napihan novi sneg, ki je zapadel na skorjasto podlago in z njo ni dobro sprijet.
V četrtek so padavine ponehale, v petek se je povečini že delno zjasnilo. Veter je oslabel. Zaradi mraza je bila preobrazba snega počasna. Snežna odeja je v osojah večinoma mehka, drugod pa prekrita s skorjo, ki ne nosi človeške teže. Na skorji je novi sneg, ki je na vetru izpostavljenih legah povsem spihan. Sneg je po dolinah v jutranjem času tudi trd in zmrznjen. Na vetru izpostavljenih legah je površina spihana in vetrovno preobražena, za grebeni in sedli je napihan sneg, to velja predvsem za severna, vzhodna in zahodna pobočja. V Julijskih Alpah je na 1500 m do okoli 210 cm snega, nad 2000 m pa od 340 do 420 cm. V zahodnih Karavankah je na 1500 m do okoli 130 cm snega, v Savinjskih Alpah do okoli 140 cm, na Pohorju ter v vzhodnih Karavankah pa od 40 do 90 cm. Tanka snežna odeja sega večinoma do nižin. Nevarnost snežnih plazov je 3. stopnje. Nevarna so zlasti strma pobočja, osojne lege ter mesta z napihanim snegom, kjer lahko ob obremenitvi snežne odeje sprožite predvsem plaz kložastega snega. Nevaren je tudi napihan novi sneg, ki je zapadel na skorjasto podlago in z njo povečini še ni dobro sprijet. V naslednjih dneh se bo le počasi nekoliko otoplilo tudi v višjih legah. Sneg se bo preobražal počasi, v glavnem le na južno orientiranih pobočjih.
Letošnja zima zahteva neverjetno visok davek med obiskovalci zasneženih strmin. Začelo se je s smučarji (Krvavec, Zadnji Vogel, Zelenica), sedaj so na ‘udaru’ pohodniki (Raduha, Dovška Baba), Ravno zadnja nesreča (v sredo) na Dovški Babi je morda dokončno opozorilo: Ne podcenjujte gorskih pobočij, pa naj bodo cilji še tako krotki!
Na društvu si lahko člani izposodite lavinske žolne, lopato, sondo. Seveda če ste vešči njihove uporabe (dober, poučen članek o plazovnih žolnah in njihovi uporabi najdete TULE). Drugače pa je najboljša preventiva, da se zadovoljite z nižjimi, manj tveganimi cilji. Kdaj ste bili npr. zadnjič na katerem od ljubkih primorskih gričkih? Srečno!
