Planinsko društvo Onger Trzin

Vožnja do Vrhnike je minila hitro ... potem pa smo sledili cesti do enega izmed izvirov Ljubljanice (Veliki Močilnik). časa smo imeli tokrat namreč na pretek in ni se nam mudilo takoj v breg.
Miha, ki je izlet vodil, se je potrudil in o 'reki sedmih imen' natrosil mnoge zanimivosti. Za tiste, ki bi znanje radi malce obnovili in utrdili, pa priporočamo za začetek 'skok' na Wikipedijo (Ljubljanica). Se splača.

Sledil je prevoz do Kurje vasi (nasploh imajo zaselki na robu Vrhnike zanimiva imena – nasproti Kurje vasi je Kačja vas), ki leži na severozahodnem robu Vrhnike. Avtobus nas je pustil na 'tankovski cesti' od koder smo jo mahnili proti Špici, do katere nas je ločilo le 420 metrov višinske razlike. Vrh je del grebena, ki ločuje Zaplano (na zahodu) od Ljubljanske kotline (na vzhodu).
Planina je za Vrhničane to, kar je za Ljubljančane Šmarna gora - ponuja možnost vsakodnevnega 'potepa v naravo'. Je razgledna, kar omogoča tudi leta 2008 na novo postavljen razgledni stolp. Omenimo, da je 'tradicija stolpov' na Planini že zelo dolga (od leta 1930 - poglej razpis izleta).

Nekaj časa smo se zadržali na vrhu, kjer razglednemu stolpu dela družbo Zavetišče na Planini (PD Vrhnika), nato pa smo po markirani poti sestopili do osamljenega zaselka Kuren, katerega največji znamenitosti sta podružnična cerkev sv. Miklavža in turistična kmetija Kuren.
Pri slednji smo se ustavili malo dlje (kosilo). Po ogledu cerkve, ki je bila leta 1988 razglašena za kulturni spomenik, smo se slednjič spustili v Staro Vrhniko, kjer nas je že čakal avtobus. Prijeten in poučen izlet.

Verjamemo, da si ljudje takih izletov želijo še več.

Foto: Miha Pavšek, Emil Pevec

Spominsko obeležje trem vrhniškim krasoslovcem v Močilniku (Francetu Habetu, Petru Habiču in Ivanu Michlerju) je postavilo Muzejsko društvo Vrhnika. Obeležje je bilo odkrito decembra 2008. (foto: Emil)

Zasigan kamniti blok z vklesanimi imeni znanih raziskovalcev krasa, katerih strokovnost je odmevala tudi onkraj slovenskih meja, mimoidoče opozarja na vrhniški doprinos k spoznavanju krasa. (foto: Emil)

Močilnik je najbolj znani izvir Ljubljanice, ki se nahaja na koncu 180 m dolge zatrepne doline Močilnik blizu Vrhnike. V jezercu pod stenami izvira Veliki Močilnik, 50 m v smeri proti gostilni pa še Mali Močilnik, ki ima bistveno manjši pretok. Njun skupni tok se imenuje Mala Ljubljanica, ki se po dobrem kilometru izliva v Veliko Ljubljanico, od sotočja dalje se reka imenuje z enim imenom. V Močilniku pridejo na dan vode, ki ponikajo na Planinskem in Logaškem polju. (foto: Emil)

Na skali v zatrepu pri Velikem Močilniku je nameščena tabla z odlomkom besedila črtice Ivana Cankarja, ki opisuje izvir (foto: Emil)

Izvir v bližini Velikega Močilnika (foto: Emil)

(foto: Emil)

Miha kaže, kam vse je segala voda ob zadnjih poplavah (foto: Emil)

Jesenska paleta barv pričara kar malce romantično vzdušje (foto: Emil)

(foto: Emil)

Potok ob gostišču Močilnik (foto: Emil)

Pena na vodi. Hmm ... (foto: Emil)

Ljubljano naj bi, kot govori legenda, ustanovil mitološki grški junak Jazon, ki je kralju Aitesu ukradel zlato runo, nato pa s tovariši Argonavti na ladji Argo pobegnil prek črnega morja v reko Donavo in Savo vse do Ljubljanice. Tu so Argonavti razstavili ladjo, jo prenesli do Jadranskega morja, kjer so jo spet sestavili in se vrnili v Grčijo.
Na poti k morju, ob izviru reke Ljubljanice, so se ustavili ob velikem jezeru (Jazonov pristan) in barju, kjer je živela pošast. Jazon se je spoprijel s pošastjo, jo premagal in ubil. Ta pošast naj bi bila Ljubljanski zmaj, ki danes domuje vrh grajskega stolpa v ljubljanskem mestnem grbu. (foto: Emil)

Začetni del poti na Planino (foto: Miha)

(foto: Miha)

(foto: Emil)

(foto: Miha)

(foto: Emil)

Razgled proti Ulovki (foto: Miha)

(foto: Miha)

Pogled na Kuren, ki smo ga spoznali nekaj pozneje: cerkev sv. Miklavža in kmetijo Kuren - kmetijo odprtih vrat ( 525 m). (foto: Miha)

(foto: Miha)

Zavetišče na Planini (733 m), za katerega skrbi PD Vrhnika (foto: Emil)

(foto: Miha)

(foto: Emil)

Spust s Planine (foto: Miha)

Srečanje z domačimi živalmi na Kurenu (foto: Miha)

Kuren (tudi Koren) je zaselek in hrib (525 m) nad Staro Vrhniko v občini Vrhnika. (foto: Miha)

(foto: Miha)

Na kmetiji odprtih vrat Kuren (že 300 let ohranjeno domače ime po priimku "Pr' Figari") so se potrudili ... (foto: Miha)

Martinčkanje (foto: Miha)

Ogledali smo si tudi bližnjo podružnično cerkev sv. Miklavža (sv. maša na praznik sv. Marka in na Miklavževo, za čolnarje), ki je od leta 1988 razglašena za kulturni spomenik. Na sliki je ostanek freske sv. Krištofa na zunanji steni (foto: Emil)

Desni stranski oltar. V spodnji vrsti so svetniki: apostol sv. Marko, sv. Avguštin, sv. Lovrenc, v zgornji vrsti pa na sredi sv. Janez Krstnik, ki ga 'obkrožata' apostola sv. Peter in sv. Pavel. Stranska oltarja sta bila postavljena v 18. stoletju. (foto: Emil)

(foto: Miha)

Slika na levi pri vhodu (prizori iz Kristusovega trpljenja - Jezus pred Kajfom): Desno na prestolu pred renesančnimi arkadami sedi veliki duhovnik Kajfa (Kajfež), ki trga oblačilo s sebe. Vojaka s čeladama na glavi držita Kristusa, ki stoji nekako v sredini slike. Levo zadaj dve osebi s helebardama. (Potem sledi, vsaj tako izgleda, kronanje s trnjevo krono in bičanje.) Freske naj bi nastale v sredini ali 2. polovici 16. stoletja. (foto: Emil)

Glavni oltar je lesen. V polkrožni niši stoji kip sv. Miklavža. Ob njem je manjša niša s kipom sv. Izidora oz. drugega 'kmečkega' svetnika. Nad osrednjim delom je kip Marije Brezmadežne ter sv. Mohorja in Fortunata. Na vrhu je kip nadangela sv. Mihaela. Na oltarju je napis: 1686, prenovljen 1872 S. O. (foto: Emil)

Cerkvena ladja je pravokotna, dolga 12,24 m, široka 8,55 m. V sredi stojita dva lesena stebra, ki nosita raven lesen strop. Strop ladje je razdeljen z letvami v 96 kvadratnih in 24 vzdolžnih polj. Poslikana je tudi greda v sredi preko vse dolžine ladje. (foto: Emil)

Vsako polje je samostojno poslikano. Ornamenti (tako stari, še iz gotske dobe, kot tudi renesančni rastlinski) so grupirani okrog rozete v sredi ali pa okrog drugega motiva, zlasti kockastega ali figure. (foto: Emil)

(foto: Emil)

Cerkev je dolga 19,80, široka pa 10,55 metra. Desno je k prezbiteriju prizidan zvonik, čigar zvonica služi kot zakristija. (foto: Emil)

Cerkev je bila zgrajena ok. leta 1560. (foto: Emil)

(foto: Emil)

V Stari Vrhniki so poskrbeli za tablice, kjer so zapisana 'domača' imena domačij. (foto: Miha)

Avtobus nas je že čakal ... (foto: Miha)

slikovit Mojčin zapis o izletu
Branetova video mojstrovina (glej spodaj)