Križem kražem s smučkami po Lofotih (poobjava članka)
03.03.2015

Objavljeno v Odsevu, februar 2015

Križem kražem s smučkami po Lofotih:
Od snežne nevihte do snežnega meteža, vmes pa šest dni zimske pravljice

Na kaj pomislite, ko slišite besedo Lofoti? Nekaj daleč gori na severu? Mraz? Severni jeleni? Poznavalci rib bi gotovo vedeli povedati kaj več. Iskalci severnega sija bi prikimali. Da bi pa turni smučarji rinili na Lofote – no, ta je pa že skoraj lovska.

Lofoti ležijo že v arktičnem krogu in ko smo prebrali naslov predavanja nas je že ob tem pošteno zazeblo. Še sreča, da je vmes vskočila zimska pravljica in pričarala prečudovite fotografske utrinke z lanskega marca, ki jih je Janja Majhenc povezala v zanimivem, dobro uro trajajočem predavanju v dvorani Marjance Ručigaj. In to prav na tisti četrtek, ko naj bi se odprlo nebo nad Slovenijo in nasulo snega za nekaj let naprej in nazaj. Čeprav so vremenoslovci razglasili alarm, se je na povabilo PD Onger Trzin zbralo lepo število obiskovalcev.

Lofotsko otočje na zemljevidu zlahka najdemo, če se pomaknemo na skrajni severozahodni del obal Norveške. Med 67. in 68. severnim vzporednikom poiščemo najjužnejši "izrastek" močno razčlenjene obale, ki se nadaljuje v tesno drug ob drugem nanizane otoke Norveškega morja tako, da je včasih težko vedeti, kje se konča morje in začne reka ter kaj je fjord in kaj jezero. "Pa je zelo mraz tam gori na severu?", smo jo malce nevedno povprašali. Odgovor, ki smo ga pričakovali, nam je pokvaril Zalivski tok, ki je glavni krivec za precej toplejše podnebje glede na zemljepisno lego.

Turno smučanje iz gora v morje ... Foto: Janja Majhenc

Norveško otočje, kamor severna svetloba privablja številne ljubitelje fotografije in slikanja (kot nam je povedala gostja, sonce marca ugaša približno 2 uri), pa je Janjo zvabilo na popotovanje s turnimi smučmi, kamor se je odpravila z majhno skupino turnosmučarskih ljubiteljev z agencijo Vertigo iz Kranja. Da je pred tem prehodila in presmučala našo Komno po dolgem in počez, ji je še kako prav prišlo, pa tudi izkušnje s 440 kilometrov dolgega 7-dnevnega smučarskega teka po Finski Od meje do meje so jo utrdile za nov podvig.

Marsikateri med njimi ne bo nikoli stopil na turne smučke ali pa odšel na Lofote, je pa lahko podoživel trenutke, ki jih je ujela v fotografski aparat: izjemne naravne lepote, tradicionalna vaška arhitektura in način življenja prebivalcev se zdita za današnji čas, kot bi se svet za trenutek ustavil. Čeprav so bile slike večinoma pobeljene s snegom, so očarali prečudoviti razgledi na gore, ki štrlijo iz morja, številni fjordi, samotni zalivi, za katere se zdi, da jih poznamo iz znanih prizorov epskih filmov ali ribiške vasice z barvnimi lesenimi hiškami.

Slikoviti in majhni kraji v zatrepu fjordov. Foto: Janja Majhenc

Lofoti so ena najbolj znanih in obiskanih turističnih točk Norveške, pa hkrati še vedno precej odmaknjeni od tistega mediteranskega vrveža, ki navrže na obalo tisoče turistov – sardin. No, na Lofotih so veliko bolj popularne trske (torsk po norveško) ali kot jim pravimo po domače polenovke, ki so zelo zaželene med ljubitelji ribolova. Ti v času ribolova povečajo 25.000 prebivalcev za nekaj tisoč več. Posušeni jeziki polenovk so baje prava specialiteta, vendar to vedo bolj Španci in Italijani, kamor izvozijo največ rib. Zato se je Janja uštela, ko je mislila, da bo zlahka prišla do polenovke – v trgovini jo je bilo nemogoče dobiti, čeprav so jih tam okoli v velikih količinah sušili na prostem.

Podnebne in vremenske razmere so ravno pravšnje za sušenje polenovk. Foto: Janja Majhenc

Male norveške vasice s tipično rdečimi (rdeča barva ima tradicijo še iz starih časov, ko je bila tipična rdeča ostanek železarske industrije in kot taka najcenejša), enostavnimi hiškami ne rinejo v ospredje, tako kot tudi Norvežani ne, pa vendar pripovedujejo zgodbo preprostih, trdoživih in tudi bolj redkobesednih Lofotčanov, ki se ne zapletajo kar tako v pogovor. To redkobesednost je izkusila tudi Janja, ko ji je oskrbnik vojaškega muzeja "pozabil" povedati, da bo za hipec skočil ven in jo kot skrbni gospodar zaprl v muzej.

Janja je natresla še veliko podrobnosti, od tega, da cest sploh ne solijo, pa da prevozna sredstva, od avtomobilov, do vozičkov in koles uporabljajo pri nas prepovedane "ježevke". Po nakupih se odpravijo kar s sankami, če je treba. Slovenci bi jih verjetno uporabljali kar skozi, saj je cena litra bencina kar 8 evrov. Norveške cene pa veljajo tudi pri pivu in še čem. Je pa poceni elektrika (hidroenergije jim ne manjka), saj so tekaške proge osvetljene ponoči. Za turne smučarje, plezalce in druge ljubitelje narave pa so Lofoti na daljnem severu gotovo pravi raj.

Nataša Pavšek