Planinsko društvo Onger Trzin

Zanimiv članek o zgodovini planinskih orientacijskih tekmovanj. Članek pa je tudi odgovor članu enega od trzinskih društev, ki je na letošnjem Florjanovem sejmu povedal svoje mnenje - da je planinska orientacija menda nekaj brezveznega ... Očitno meneč, da je le ena orientacija zveličavna ... :-)

Planinska orientacijska tekmovanja so se v Jugoslaviji začela leta 1951, prvo tovrstno tekmovanje v Sloveniji pa je potekalo maja 1955. Organiziralo ga je PD Univerze v okviru I. zbora študentov planincev Jugoslavije. Dvodnevno tekmovanje, ki se ga je udeležilo 17 ekip, je potekalo na trasi Črna v Podstudencu–Ljubno ob Savinji–Travnik–Durce–Logarska dolina.

Med pomembnejšimi tekmovanji imajo posebno mesto tekmovanja Milovanovičev memorial, ki so se začela leta 1959 v Završnici v organizaciji MK PZS in so potekala po Sloveniji v organizaciji planinskih, taborniških in borčevskih društev vse do leta 1987, ko je bilo v Savinjski dolini zadnje takšno tekmovanje. V začetku šestdesetih let 20. stoletja so se začela tekmovanja za pokal Kozjaka, pokal Jelovice in pokal Šmohorja, ki so dokaj redno potekala skoraj 20 let. Tudi na republiški ravni so od leta 1965 naprej potekala tekmovanja, ki so hkrati pomenila kvalifikacije za državna (jugoslovanska) tekmovanja. Po letu 1975 je bil v veljavi sistem izbirnih področnih tekmovanj za kvalifikacije za republiška tekmovanja. Največje planinsko orientacijsko tekmovanje, organizirano v Sloveniji, je bilo leta 1979 na Snežniku, ko je Slovenija gostila državno prvenstvo Jugoslavije, največji uspeh na področju orientacije pa je dosegla leta 1982, ko je postala ekipni državni prvak Jugoslavije.

Prvo orientacijsko tekmovanje za posameznike po pravilih Mednarodne orientacijske zveze (IOF) je bilo 17. oktobra 1976 v Radovljici. Pozneje se je vse več tekmovalcev odločalo za tekmovanja po tem sistemu, vse manj pa za klasična planinska orientacijska tekmovanja. Po letu 1996 se je vnovič začel vzpon planinskih orientacijskih tekmovanj, in sicer najprej v MDO PD Savinjske, nato so se tekmovanja razširila na skoraj vso Slovenijo. Vzpostavljen je bil sistem področnih tekmovanj (Gorenjsko-dolenjska, Koroška, Podravska, Rogaška, Zasavska, Savinjska, Primorska liga in liga Smrekovec), po katerem se najboljše ekipe uvrstijo na Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje. Ta sistem, ki ima podlago tako v Pravilniku planinskih orientacijskih tekmovanj kot v Pravilniku planinske orientacijske lige, velja še danes. Že nekaj let se organizirajo tudi alternativna tekmovanja za popularizacijo planinske orientacije Eksponent – eksperiment planinske orientacije.

Že od začetkov planinskih orientacijskih tekmovanj je ta dejavnost v organizacijskem pogledu sodila v okvir Mladinske komisije PZS in Komisije za orientacijo Planinske zveze Jugoslavije, v kateri so sodelovali slovenski predstavniki. Pomembna prelomnica je ustanovitev Odbora za orientacijo MK PZS v letu 1975. Od začetkov do danes so ta odbor vodili Jože Pezdič (1975–1979), Roman Novšak (1979–1981), Roman Sladič (1981–1983), Marijan Leban (1983–1986), Bojan Jevševar (1986), Roman Volčič (od l. 1987 do razpustitve leta 1989), Bojan Rotovnik (1997–1998), Matjaž Mandelj (1998–2000), Dušan Prašnikar (2000–2010), Matej Ogorevc (2010–2012), Matevž Zih (2012–2014) in Tina Arh (od 2014). Leta 1983 se je Planinska zveza Jugoslavije in s tem posredno tudi PZS včlanila v Mednarodno orientacijsko zvezo (IOF) in je bila njena članica vse do razpada Jugoslavije.

Orientacija nikoli ni bila le tekmovalne narave, ampak je bila sestavni del mnogih planinskih vzgojno-izobraževalnih programov. Od leta 1957 je vključena v program za prostovoljne vodnike, od leta 1959 v program planinske šole in od leta 1960 v program alpinistične šole. Za začetek organiziranih usposabljanj na področju orientacijskih tekmovanj štejemo leto 1979, ko je na Mrzlici potekal seminar za organizatorje orientacijskih tekmovanj v organizaciji Odbora za orientacijo MK PZS. Nato so se po vsebini ločila usposabljanja za vaditelje orientacije (ti so postali usposobljeni za nadaljnje poučevanje orientacije) ter na traserje (ti so se usposobili za pripravo tekmovanj). Ta usposabljanja so se začela z letom 1981 in so trajala do leta 1987, večinoma so potekala na Igu.

Leta 1997 je bilo s prvim seminarjem orientacije na Menini planini prekinjeno dolgoletno mirovanje na področju usposabljanj. Znotraj planinske organizacije je bil uveden strokovni naziv vaditelj orientacije PZS. Do leta 2000 so vsako jesen potekali enotni seminarji orientacije, nato so se razdelili na dva dela: seminar orientacije in seminar za traserje in organizatorje POT. Takšen sistem poznamo še danes. Leta 2002 je v Planinski založbi izšel učbenik Planinska orientacijska tekmovanja, v katerem je predstavljen natančnejši zgodovinski pregled razvoja planinske orientacije. Poleg tega je učbenik učni pripomoček na seminarjih in tečajih ter pomeni bogat vir informacij za organizatorje tekmovanj.

Pripravila: Manca Čujež (PZS)

--------

Povezana novica:
Slovensko planinsko orientacijsko tekmovanje - SPOT 2015