Planinsko društvo Onger Trzin

Ker bom kimavca okrogel (malce zaobljen sem že od prej), me je hribovski prijatelj Andrej in vodnik (PD Kamnik) presenetil z izvirnim darilom – vzponom po Slovenski smeri prek Stene. Po načelu "bolje drži, nego lovi ga", sva jo mahnila še pred koncem (meteorološkega) poletja. Pridružil se nama je še primorski vodniški starosta Boris (Obalni PD), s čimer je bila triperesna vodniška deteljica (skoraj) popolna.

Na gnečo pri Aljaževem domu in poteh proti Triglavu smo pozabili že na prvi prečki ob vstopu v Slovensko smer. Nekaj jih je šlo tudi v Nemško, pred nami pa je bila živahna hrvaško slovenska šesterica, ki smo jo ujeli pri Bučerjevi steni in nadaljevali, vsaj čez težja mesta z varovali, skupaj vse do vrha. Izstopili smo po daljši različici prek Frelihove prečnice in na Slovenski turnc. Vreme in razmere (le še manjše snežišče v srednjem delu Slovenske grape) so nam šle na roko, nam je pa megla na podih nad Steno dala vedeti, da bo naslednji dan poslabšanje. Ob sestopu Čez prag pa se je vnovič dvignila in nam odstrla vso Steno, medtem ko je ostal Očak ovit v megleno prejo.

Slovenska smer – GPS sled (rdeča) s Prevčevim izstopom in ročno vrisan potek (bela) proti Slovenskemu turncu.

Da bom šel nekoč, sicer bolj oz. skoraj zapriseženi šodrovec in ljubitelj težjih zavarovanih poti ter lažjih brezpotij, po Slovenski sem si "godel" že nekaj desetletij, na srečo pa me je prijatelj zdaj le "odrešil" tega trpljenja (zato pa so prijatelji!). Lepo je takole pregoljufati mogočno steno prek njenih "najšibkejših" delov, seveda mora biti poleg nog in rok na mestu tudi s čelado zaščitena glava. Tudi mi smo žal nekajkrat preizkusili tovrstno zaščito, na srečo le z manjšimi padajočimi kamninskimi primerki, ki praviloma (pri-)letijo točno v smeri čelade. Zanimiva je že vstopna baletna prečka, prava uživancija pa se začne šele nad macesni, ko je skala vse bolj in bolj ta prava. Mimo Belih plati se ravno lepo ogreješ za kamin v Bučerjevi steni in počitek na Zlatorogovih policah. Tu smo ujeli prej omenjeno šesterico in se soglasno ter brez arbitraže domenili, komu pripada posamezno od težjih mest, kar nam je omogočilo lažji, hitrejši in složnejši vzpon. Če bi nas posnemali tisti, ki se gredo igrice v Piranskem zalivu, bi zadevo že zdavnaj uredili …

Med šodranjem po Slovenski grapi pa lahko premišljuješ, zakaj rineš gor ravno tu in zdaj ter s kom. Prevčev izhod je sicer pri roki, a mi smo bili "naštimani" na Slovenski turnc (2267 m), do katerega nam je ponagajala še mestoma "sluzasta" prečka pred oknom ter krajši spust pred Frelihovo prečnico, ki je le priprava na pogled v neskončno globino. Tega je deležen obiskovalec te smeri, ko doseže raz, ki vodi na turnc. Sledi še malo poplezavanja in krajša prečka navzdol in že smo na šodru, kjer se združita slovenska in kratka nemška smer. Pri platah ob turncu obvezna malica in potem sestop po robu SZ robu Triglavskih podov. Tu so še pred poldrugim stoletjem prek stene občasno padali kosi ledu oz. nekdaj vse do tja segajočega Triglavskega ledenika. Morda pomisli na to kdo od "izplezancev" med prečenjem polkrožnega gruščnatega morenskega nasipa, ki kaže, do kam je segal ledenik na višku male ledene dobe. Množice, ki se valijo v obe smeri po triglavski magistrali Vrata–Kredarica si s tem gotovo ne belijo glave. Ko se ob Triglavski Bistrici spet osvežiš in pogledaš celo prehojeno oz. preplezano zanko, je občutek res nezemeljski, sploh ob dejstvu, da boš kmalu na koncu poti, cilji pa seveda ostajajo. In prijatelji, ki te presenetijo z darilom z veliko začetnico – hvala Andrej!

Miha Pavšek
vodnik PD Onger

Foto: Vinko Štimac, Boris Cergol in Miha Pavšek.

Po travnati gredini proti vstopni prečki.