Vsak začetek je težak, potem pa je/bo vse lažje!
31.05.2018

KDO PRAVI, DA V NAŠIH KRAJIH NI STRMIN?

V soboto, 26. 5. 2018 se je v spremstvu vodnika PZS (tokrat zelenega TK-vodnika) četverica neutrudnih kolesarjev, med njimi je bila tudi kolesarka, odpravila na 50 km dolgo zanko z okrog 300 višinskimi metri vzponov & spustov.

Trasa je v prilogi (spodaj); na turi je bilo vsega po malem in ničesar preveč, okusili smo tudi vse asfaltne, blatne, makadamske, koreninske in vodne odtenke. Rdeče češnje na robu Rašice so nas sicer mikale, a smo raje potrpeli do suhadolskih Mlinčkov, kjer smo se okrepčali z izvirsko vodo. Na prvi najvišji točki (522 m) nad Rašico se nismo slikali, saj je bila sredi gozda, zato pa pri naslednji na sv. Ani (471 m).

Z nje nas je čakal slikovit spust po grebenski različici do Podgorja ter dalje v Kamnik na sladoled, saj je bil padec sladkorja do tam pač prehud. Sledil je ves čas rahel spust ob Kamniški Bistrici do Rodice, kjer smo vnovič nadomestili izgubljeno tekočino, tokrat s tam zvarjenim hmeljnim napitkom, ki se ga ne bi branili niti žandarji. Za konec še prečkanje naše ravnice do senčnih Jabelj in pod hribom mimo sv. Florijana nazaj. Izlet je lepo uspel, brez padcev in kakšnih hujših poškodb, če odštejemo žulje na "nepohodnih" delih telesa, pa še za pozno kosilo smo bili že doma …

Mislite, da bi šli lahko poleg? Prihodnjič oz. v jeseni se nam le pridružite!
Miha, vodja izleta

Skica TK-ture.

Udeleženci pogledujejo z Rašice (vas) proti Šmarni gori. Foto: Miha Pavšek

Na vhodu pred tunjiško sv. Ano. Foto: Miha Pavšek