Obir (2.9.2006) - 1
04.09.2006

Kljub zgodnjemu vstajanju se je na parkirišču pred Mercatorjem zbrala številčna druščina – kar 20 ljudi, kasneje pa smo »pobrali« še Miha.

Najprej smo se odpeljali na Jezersko, potem čez mejo do Železne Kaple, od tam pa na Obirsko. Od gostilne Obir Pepi proti Eisenkappler Hütte (1553 m). Sproti nam na Kurnikovem sedlu (997 m) poberejo nekaj denarja (mitnina = avto, 4 osebe = 7,30 €).

Ker je bila družba hudo pisana (od malce starejših letnikov pa do tistih, ki so shodili šele pred nekaj leti) smo že uvodni takt v hojo hudo raztegnili. Treba se je bilo pač preobutu, preobleči, zajtrkovati ... A potem smo vendarle začeli s hojo in vodniki smo bili z našimi najmlajšimi udeleženci povsem zadovoljni. Dobro so hodili!

Razgled z vrha je bil božanski. Kdor je včeraj ostal doma, je storil napako.

Nazaj grede smo se zapeljali skozi Zgornje Obirsko do gostilne Kovač, potem pa nazaj do Železne Kaple.

Da bi izlet kar najlepše zaokrožili, smo se zapeljali mimo Rebrce do Podkanje vasi. Ogledat smo si šli Podkanjski slap (Wildensteiner Wasserfall), za katerega pravijo, da je s svojimi 54 metri najvišji »prostopadajoči« slap v Evropi.

Nekateri smo si na poti domov ogledali še zanimivo fresko na skali (Krištofova peč).

Foto: Boštjan

Takole smo začeli pri Kapelski koči (Eisenkappler Hütte). »Ta kratke« noge takoj za vodnika, pa je šlo. Spoznate vrhova med drevesi? Da, res je! To sta naša »bližnja znanca« Grintovec in kočne – tokrat z nasprotne strani.

Više, na prvih travnikih, so nas pozdravile krave.

Vršna gmota Obirja. Najvišji vrh se imenuje Ojstrc. (foto: Irena)

Pogled na dolgi greben Košute nam odkrije vrhove, ki smo jih obiskali med poletnim mladinskim planinskim taborom v Medvodju.

Tolsta Košuta, desno pa najvišji, vitki Košutnikov turn.

Tam daleč na obzorju so nas pozdravljali Julijci.

Na vrhu Ojstrca »kraljuje« ogromen križ.

Poskrbeli smo tako za žejo …

… kot za lakoto.

Poglejte še: