Ogled močvirskih tulipanov (13.4.2007)
15.04.2007

V petek, 13. aprila, se je 13 (ne, ne – šala – 14!) planincev odločilo, da skupaj z Mirom in Boštjanom pogledajo, kje v naši občini so še rastišča močvirskega tulipana (Fritillaria meleagris), žerjavčka, kot rečemo domačini.

Že pred dnevi je Miro na forumu namreč z žalostjo sporočil: V soboto in danes sem bil na rastiščih žerjavčkov. Malo so nas prehiteli in že odcvetajo. Na domžalski strani jih je le še nekaj za vzorec, na trzinskem in ljubljanskem koncu se pa še držijo. Upam, da bo tudi v petek še tako. So pa še druge rožice, pa tudi živali je kar dosti. Lovci - vsaj rekli so mi tako, so spet zorali nekaj rastišč, da bodo tam sejali koruzo za krmljenje živali. To se mi zdi prav bolno, če lovci, kot varstveniki narave, za ohranjanje staleža živali, uničujejo ogrožene cvetice. Tam, kjer sem še lani snemal žerjavčke, je zdaj zorano. Sem pa odkril neko novo rastišče, vendar je v ljubljanski občini. Danes sem na ogled peljal republiško inšpektorico za okolje. Zdaj vsaj vedo, kje so bili žerjavčki.

Ko bi v kraju imeli še več takih ljudi, ki jim ni vseeno za zavarovane rastline! A žal je tako: nekateri ljudje so »salonski naravovarstveniki« (tu se verjetno ve, na koga mislimo!) in niti ne vedo, katere zavarovane rastline domujejo v naši občini. Polni so puhlic o naravi in njenem varovanju, poznajo precej zakonov (ki služijo le sebi!) – na izletu jih seveda ni bilo. Drugi, neformalni in žal »nestrokovnjaki« pa poslušajo srce in še, hvala bogu, niso izgubili stika z naravo. Oh, kako si želimo, da bi njih število bilo vsako leto večje!

Foto: Boštjan

Odhod proti rastiščem

Pogle proti severu razkriva, kako visoko na Onger je že segla pozidava.

Močvirski tulipan (Fritillaria meleagris)

čudovite cvetove je vredno posneti tudi s kamero

Močvirski tulipan – zakaj jih na vsak način želimo uničiti?

Pogled na staro deblo poživijo lesne gobe