Planinski izlet na Toško čelo
05.06.2012

V nedeljo, 3. junija se nas je devet mladih planincev odpravilo v Polhograjsko hribovje, natančneje na Toško čelo (590 m). Po precej vremensko muhastem tednu, smo lahko zopet aktivno preživeli sončno nedeljo.

Zbrali smo se na avtobusni postaji v novem delu Trzina ter hitro zapolnili proste sedeže v avtobusu. Izstopili smo na glavni avtobusni postaji v Ljubljani.
Z mestnim avtobusom pa smo se odpeljali vse do Šentvida. Ker je od zajtrka minilo že vsaj nekaj ur, smo takoj začeli prazniti zaloge iz nahrbtnika.

Najprej se širok kolovoz postavi skoraj navpično, kasneje pa smo prešli na široko gozdno pot, ki je povsem uravnana. Tu se je začel raj. Še čutiti ni bilo, da hodimo nad predorom Šentvid, kaj šele da smo v predverju glavnega mesta.

Pobrali smo vse do zadnje borovničeve jagode, tudi tiste še nezrele. Za počitek smo si izbrali kar vsak svoj grmiček in ga obrali. Tako da na izletu nismo jedli le sendvičev, čokolad in gumijastih bonbonov.

Pred zadnjim vzponom smo zopet izpraznili del zaloge iz nahrbtnika in potem je kar sâmo šlo v hrib. Na vrhu nas kot soseda iznad krošenj dreves pozdravi Šmarna gora, za njo Rašica, tam zadaj pa je že Trzin.

V senci krošnje smo si razdelili še preostale borovnice, ki smo jih nabrali po poti. Obvezno je bilo fotografiranje vijoličnih jezikov, izpolnjevanje krnjižice Mladi planinec ter skupno fotografiranje.

Sestopili smo po krajši poti, vendar tudi bolj prometni in obljudeni. Kaj nas je tako hitro gnalo v Podutik? Staša nam je obljubila, da če bomo pridni, gremo lahko na kepico sladoleda. V tem soparnem dnevu se je splačalo potruditi.

Švigali smo mimo travnikov z zelo visoko travo, pozdravljali kolesarje, se umikali avtomobilom in že zagledali avtobusno postajo. Za vzorec je porosilo, mi pa smo že sedeli na avtobusu številka 5.

Z nahrbtniki smo se skozi Miklošičev park in mimo televizije Slovenija zagnali proti slaščičarni v bližini glavne avtobusne postaje. Mnjami, še časa ni bilo, da bi se nam kepica sladoleda stopila.

V Mladinskem odseku je bil to zadnji izlet pred planinskim taborom v Završnici. Do takrat se sprehodite vsaj še na kakšen hrib in si naberite novih moči. Ne pozabite se zaščititi pred klopi.

Urša Košir