Uvod
  Aktualno
  Članarina
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Aktualno Natisni stran
 

Od vode do vina prek Briške "stražarke" Korade
03.11.2015

OD VODE DO VINA PREK BRIŠKE "STRAŽARKE" KORADE

Spodaj napovedano "grožnjo" smo v tretje le uresničili in se na trenutke malo bolj strmo povzpeli ter precej bolj položno spustili prek Korade. Očitno se šele v krompirjevih počitnicah vreme "pokrompiri"! Začeli smo z vodo na Mrzleku (od tam pijejo vodo Goričani in okoličani že vse od l. 1934!), končali pa z vinom pri Štekarju v Snežatnem. Vmes smo ošvrknili še HE Plave, zaselek Vrtače, cerkvico sv. Genderce, arheološko dediščino velike (1. svetovne) vojne ter prav na vrhu tudi točko kombinirane geodetske mreže in gobje dežnikarice. In, kar je nemara najpomembneje, se nagledali jesenskih barv in razgledov - od Triglava do Tržaškega zaliva ter Dolomitov in Nanosa z Vremščico. A kdo - ja pisana PD/DPM-druščina Trzincev z gosti in dvema štirinožnikoma (ni enako štirikolesnikom ...). Eden teh je že stari znanec, sicer ljubitelj za hip odloženih sendvičev, drugi - novinec - pa je tekal še najmanj za tri. Kaj več o tem pa v novembrskem Odsevu, škoda črk, ko pa fotografije povedo veliko več. Kdor ni bil z nami, bo pa drugič - itaq!

Miha Pavšek
vodja izleta


Ga. Zvonka Kabaj Tomšič z javnega podjetja Vodovodi in kanalizacija Nova Gorica je več kot potešila našo jutranjo radovednost.


Do črpališča smo morali prek dveh serpentin.


Pogled s črpališča v smeri Korade oz. grebena, ki vodi nanjo (v ozadju).


Izvire sveže vode v strugi smaragdne Soče prepoznamo po temnejši barvi.


Malo še zaspani, a že radovedni.


Čiščenje vode z ozonom - joj, koliko mehurčkov, le kje so ribe?


Greben Sabotina, zahodno nad Spodnjo Soško dolino.


Takšnale je bila kontrola vode po starem - če so ribe v akvariju plavale, je bila dobra, sicer pa ... malo manj.


Krasna si bistra hči planin, ..., četudi zajezena.


V starem črpališču iz l. 1934.


Mehansko čiščenje v usedalnikih stare vodarne.


Brez vode ni šlo tudi v nadaljevanju - staro zajetje na poti proti Koradi pri Vrtačah.


Obnovitev vodne zaloge, danes bo še dolga ... in "mašina rabi bencin", a ne?


Jesen! Konec oktobra sredi dne in na soncu v kratkih rokavih, kaj več sploh bi še radi?


Scenografija je bila z vsakim metrom, ko smo bili bliže vrhu, bolj pisana. Je to že viharnik?


Pogled proti severu – prek Kolovrata (Tolminskega), Vodel vrha in med Bogatinoma ter Tolminskim kukom vse do Triglava (levo tudi zasneženi dvoglavi vrh Kanjavca).


Spodnja Soška dolina, levo Sveta gora, ob reki del naselja Plave, na desni greben Sabotina.


Trojna lipa pred ...


... cerkvico sv. Genderce.


Naša mladina - eden hodi s pomočjo GPS-sprejemnika, drugega pa pelje na sprehod kar pes ...


Dežnik, ki ni namenjen zaščiti pred dežjem.


A, to, da je vrh? Ma ne me basat, saj je vse zaobljeno ...


Jesenske bukve niso videti prav nič "trde & sive", zadaj travnata strmal Krna.


Zadnji metri oz. koraki pred vrhom in "poklon" vsem zmagovalcem!


Severna panorama z beneško-slovenskimi "gnezdi" in belim Očakom, spredaj pa Tolminske gore!


Vrh z veliko ozačetnico!


Nova točka kombinirane geodetske mreže (več nahttp://www.geodetski-vestnik.com/58/4/gv58-4_medved.pdf) in trije vrli dijaki. Za zadnjim od njih pa travnati Krn!


Z M A G A - Korada nas ima res rada!


Jesenska barvna paleta iz zelenega, prek rjavo rumenega v modoro!


Dol gre vedno lažje kot gor ...


Breze so tudi jeseni fotogenične.


Trzinska "invazija" pašnikov pod Korado.


Pijani gozd pod vrhom Korade.


Vse nižja in vedno manj gozdnata slemena ter vse bolj "brdasta" pokrajina ...


Flišne plasti na Kambreškem, kamor sodi tudi greben z Vrhovelj proti Koradi. Fliš ni nič drugega kot menjajoče se plasti zrnatih usedlin, sestavljene iz zaporedja različnih plasti peska, peščenjaka, laporovca, redkeje slojev apnenca in ilovice, v teh koncih večinoma eocenske starosti (torej nekaj 10 mio let, kaj se pa zamudimo). Plasti na sliki so posebne, ker so precej pokončne, za kar je poskrbela tektonika oz. po domače - premik in narivanje/gubanje v geoloških dobah po njihovem nastanku.


Brda, natančneje Kojsko, za njim Sveta gora (Skalnica) – vmes je seveda Spodnja Soška dolina – in zadaj Trnovski gozd.


Vzhodni del Brd, v ozadju Nova Gorica v večernem soncu oz. z razglednega stolpa v Gonjačah.


Še malo, pa bo Sveta gora polna, no ja, Luna nad njo, če smo malo bolj natančni ...


Slovenska Toskana ...jeseni tut Brike mlčk bl ruse ratajo, pravi Mlakar v eni od svojih pesmi!

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.