Planinsko društvo Onger Trzin

V Sloveniji je 1661 planinskih poti v skupni dolžini 9616 kilometrov (podatek se stalno spreminja, saj v planinski organizaciji zaključujemo s projektom vzpostavitve digitalnega katastra planinskih poti, na podlagi katerega bomo lahko natančno določili skupno dolžino planinskih poti v Sloveniji).
Za planinske poti skrbi, jih ureja in markira 661 registriranih markacistov PZS (nekako 14,55 km planinskih poti na markacista PZS) v okviru 195 skrbnikov poti, t. j. planinskih društev (od 280, kolikor jih je v Sloveniji).

Februarja so društva, skrbniki planinskih poti, zaradi posledic žledoloma in snegoloma za uporabnike zaprla kar 376 planinskih poti. V tej naravni nesreči je bilo po takrat zbranih ocenah poškodovanih okoli 40 % vseh planinskih poti izven visokogorja, kar je največja škoda na planinskih poteh, ki jo beležimo v planinski organizaciji v naši več kot 120-letni zgodovini.

vir: MMC RTV SLO

Stanje planinskih poti je bilo ažurno objavljeno na spletni strani PZS, ki smo jo odprli v ta namen (http://stanje-poti.pzs.si/) in je skladno z opravljenim delom na planinskih poteh stran ažurno urejena.

Na tiskovni konferenci 10. 6. 2014 je PZS predstavila rezultate ankete, ki jo je izvedla med društvi, skrbniki planinskih poti zadnji teden maja in prvi teden junija 2014. Namen ankete je bil pridobiti okvirno oceno škode na planinskih poteh zaradi žledoloma in snegoloma. Odzvalo se je kar 60,5 % oz. 118 društev (tudi naše PD Onger Trzin), skrbnikov planinskih poti in od teh je kar 78 % društev prijavilo poškodbe na planinskih poteh. Do danes so društva opravila že 562 delovnih akcij in 15.395 prostovoljnih ur.
Najbolj poškodovana območja (žledolom) so bila: Notranjska, osrednja Slovenija, Kamniška Bistrica in območje Šoštanja, Velenja. Posledice žledoloma so bile na poteh do nadmorske višine 1000 metrov, medtem ko je v visokogorju, kjer je škodo povzročil snegolom, še veliko snega in škode skrbniki poti in markacisti PZS še ne morejo oceniti.

VEČJI ZEMLJEVID
vir: www.mko.gov.si

V Planinski zvezi Slovenije smo s strani 60 % društev, skrbnikov planinskih poti, zbrali podatke o škodi na planinskih poteh zaradi posledic žledoloma in snegoloma, ki jo društva ocenjujejo na 380.071 € (22 % materialni stroški, 78 % ocenjena vrednost opravljenega prostovoljnega dela, obračunanega skladno z Zakonom o prostovoljstvu).
Planinska zveza Slovenije bo zaključno oceno o škodi na planinskih poteh zaradi žledoloma in snegoloma objavila predvidoma januarja 2015, in sicer na osnovi oddanih letnih poročil društev, skrbnikov planinskih poti. Glede na do sedaj zbrane podatke in glede na trenutno nezmožnost preverjanja stanja planinskih poti predvsem v Julijskih Alpah (snegolom) ocenjujemo, da bo škoda na planinskih poteh zaradi naravne nesreče, ki je Slovenijo prizadela februarja 2014, presegla 500.000 €, od tega samo neposredni materialni stroški okoli 100.000 €. (Več v celotnem poročilu spodaj med gradivi.)

Znova je odprtih 288 planinskih poti, še vedno pa jih je zaprtih 88. Seznam odprtih in zaprtih planinskih poti je objavljen na posebni spletni strani PZS: http://stanje-poti.pzs.si, kjer se nahaja tudi grafični prikaz zaprtih poti na zemljevidu.
Glede na prostovoljnost delovanja planinske organizacije in glede na to, da država za vzdrževanje planinskih poti ne namenja proračunskih sredstev, bo večina škode odpravljena s prostovoljnim delom ter z lastnimi sredstvi planinskih društev.

Vse spremembe stanja planinskih poti bomo ažurno objavljali na spletnem mestu PZS, http://stanje-poti.pzs.si.
Uporabnike planinskih poti prosimo, da pred odhodom preverite stanje posamezne planinske poti in da podatke o poškodbah na planinskih poti sporočate na e-naslov: poskodbe.poti@pzs.si.