"Kulturni" lov na snežne kristale (8.2.2011)
11.02.2011

Zadnji dan zimovanja bi lahko poimenovali "lov na snežne kristale". Zimska slika pokljuških šotnih barij je povsem drugačna od tiste v kopnih razmerah, ko ne smemo po tovrstnih barjih v TNP niti hoditi. Prvič, ker je to zelo naporno in moramo imeti nepremočljivo obutev, drugič pa, ker se tega ne sme početi, saj se sledovi človeških stopinj še dolgo ne zacelijo. Pozimi s tem ni težav, saj jih zabriše naslednje sneženje oz. močnejša odjuga.

Na Velikem pokljuškem barju, ki smo ga obiskali zadnji dan (tudi že prvi večer, a ponoči gledamo zvezde, ne pa kristalov …) smo se hipoma razkropili iščoč naj (lepši/večji/razvejan) kristal. Gre seveda za okrasne snežne kristale površinskega sreža, ki "rastejo" v prav posebnih vremenskih in snežnih razmerah: snega ne sme biti preveč, da so relativno topla tla zelo blizu, predvsem pa mora biti zunaj čim bolj mrzlo. In pa seveda mirno ozračje, brezvetrje na kratko – biti moraš v ravno pravem trenutku na ravno pravem mestu! Potem se lahko lov začne – kristale lahko gledate, poskusite, slikate, popihate, odnesete skritemu prijatelju, tudi za vrat, saj je njihovo "življenje" kratkotrajno. Pri temperaturah, kot so bile ob našem obisku, jih lahko poliže že opoldansko sonce. In potem poskrbi mati Narava že naslednje jutro za nove, še večje in lepših oblik ali pa tovrstnih kar nekaj časa ni moč videti, ker ni pravih razmer. Mi smo jih pač imeli, pokusite kdaj tudi vi …

Besedilo in foto: Miha Pavšek