Zgodovina mladinskih planinskih tekmovanj - 1
07.12.2007

Mladinska komisija pri Planinski zvezi Slovenije si že od svoje ustanovitve trudi za popularizacijo gorništva tudi z organizacijo različnih tekmovanj.

Ime tekmovanja "Mladina in gore" je zelo podobno imenu "Gore in mladina". To tekmovanje je leta 1957, torej le leto dni po svoji ustanovitvi, vpeljala MK PZS v čast Dneva mladosti. Namen tekmovanja je bil pridobiti za planinstvo čim več mladih.

Začetki

Na predlog MK naj bi se spremenil sistem tekmovanja. Pri ocenjevanju naj bi se upoštevala organizacijska vprašanja (npr. povečevanje članstva, pridobivanje prosvetnih delavcev za sodelovanje, ...), planinska dejavnost (npr. organizacija izletov, taborov, Prvo leto je tekmovanje med MO v Sloveniji trajalo od 19. 5. 1957 do 25. 5. 1958. V okviru tega tekmovanja, ki je vsebovalo 17 tekmovalnih točk (npr. v orientaciji, v smučanju, številu članov, sodelovanju z drugimi organizacijami ob pomembnih praznikih, partizanski pohodi po poteh naših brigad, …) so ocenjevali delo posameznih MO. 30. 3. 1958 je bil sprejet pravilnik o ocenjevanju uspehov MO. Prvega tekmovanja se je udeležilo 27 od 45 MO. Prvi zmagovalci so postali mladi iz MO PD Prevalje, sledili pa so: MO PD Medvode, Kranj, ... Slovesna razglasitev rezultatov je bila 22. 7. 1958 v Vratih. Že takrat pa so ugotovili, da bi morali ob dejanskih rezultatih upoštevati tudi posebnosti okolja, v katerem MO deluje. Omeniti je tudi treba, da je bilo v prvi polovici petdesetih let včlanjenih v planinsko organizacijo od 10 do 13 tisoč pionirjev in mladincev.

MK PZS je na pobudo PD Prevalje razpisala tekmovanje v čast Dneva mladosti tudi naslednje leto. Odvijalo se je v času od 25. 5. 1958 do 25. 5. 1959

Na predlog MK naj bi se spremenil sistem tekmovanja. Pri ocenjevanju naj bi se upoštevala organizacijska vprašanja (npr. povečevanje članstva, pridobivanje prosvetnih delavcev za sodelovanje, ...), planinska dejavnost (npr. organizacija izletov, taborov, seminarjev, partizanskih pohodov, turnega smučanja, prostovoljno delo pri planinskih objektih in sodelovanje z ostalimi društvenimi odseki – predvsem markacisti) in vzgoja članstva ter okolice (npr. zaščita narave, spoznavanje gorstev, tehnika planinstva, prva pomoč, mladinski tisk, ...). Zaradi tako širokega spektra ocenjevanja pa se je spet pokazala težava z ocenjevanjem. Pravilnik, ki je urejal ocenjevanje, se je spreminjal iz leta v leto. Za obdobje 1958/59 so bili v posameznih tekmovalnih skupinah najboljši: MO PD Prevalje (uspehi organizacije mladine), MO PD Jesenice (planinska terenska dela) in MO PD Obrtnik Maribor (vzgoja mladine) /op.: PD Obrtnik se je leta 1964 preimenovalo v PD Kozjak/. Skupna razvrstitev pa je bila naslednja: MO PD Obrtnik Maribor, MO PD Prevalje, Akademsko PD Ljubljana, … Na MK PZS so bili to leto zadovoljni s kvaliteto, skrbelo pa jih je dejstvo, da se je tekmovanja od 91 PD udeležilo le 17 MO.

Problemi …

Pojavljali pa so se tudi drugi problemi. Nekateri MO so si našteli tako število točk, da so številke že zbujale dvom v verodostojnost poročil in povzročale nejevoljo pri ostalih MO. Pa tudi ime tekmovanja marsikomu ni bilo všeč, ker naj bi spominjalo na športna tekmovanja, kar pa planinstvo ni in ne sme biti.

6. 8. 1961 je bila v Vratih slovesna razglasitev rezultatov tekmovanja MO v letu 1960/61. V prvih dveh kategorijah (uspehi organizacije mladine in planinska terenska dela) je bil prvi MO PD Prevalje, v tretji skupini (vzgoja mladine) pa so bili najboljši člani MO Akademskega PD iz Ljubljane. To leto je sodelovalo 19 MO, v skupni razvrstitvi pa je bil vrstni red naslednji: MO PD Prevalje, MO PD Jesenice, MO Akademskega PD, …

Ocenjevanje je postajalo vse večji problem. Tekmovanje "Gore in mladina" je zato kljub dobremu namenu zašlo v krizo. To nam potrjuje tudi naslednji citat:

»V letošnjem letu se je tekmovanja GORE IN MLADINA udeležilo 16 MO. Ocenjevalna komisija in MK sta bili pred zelo težko nalogo. Kot je znano, so kriteriji za ocenjevanje dejavnosti neke specifične organizacije še posebej pa planinske zelo dvorezni in zato večkrat neobjektivni in rezultati nerealni. Samo primerjanje števila izletov recimo s številom izmenjav propagandnih skrinjic se sicer da nekako potlačiti v točkovalni sistem, a so nesoglasja včasih le prehuda.

… Ne nazadnje vplivajo na ocenitev tudi ostali pogoji ter krajevni činitelji. Razlike se pokažejo v glavnem pri socialnem sestavu mladincev, oddaljenosti od gora itd.

Kljub navedenim pomanjkljivostim pa vedno znova ugotavljamo, da je to edina naša akcija, s katero nastopamo tako v republiškem kot v zveznem merilu. Mogoče prav to naše tekmovanje vsaj v neki meri tudi navzven pokaže smisel in namen delovanja planinske organizacije pri mladih.«

Poskusi prenove

Na izredni skupščini PZS 27. 1. 1963 je bil podan predlog koroškega koordinacijskega odbora, da bi se dal večji poudarek terenskemu delu in da ne bi več razglašali zmagovalca, temveč 5 ali 6 najboljših MO. Tekmovanje je bilo decentralizirano, 11. 9. 1963 pa je bilo ocenjevanje prvič organizirano po koordinacijskih odsekih. Kljub temu, da je bilo v tem obdobju že 62 000 članov MO po vsej Sloveniji so poročila o tekmovanju skopa.

Poročilo iz KO MO Maribor nam pove, da so računali z večjo udeležbo, a na področju KO Maribor je sodelovalo le še 5 MO, zmagovalec pa je bil MO PD Kozjak Maribor pred MO PD Matica Maribor in MO PD Oplotnica. Zmagovalci za obdobje 1962/63 so postali še MO PD "Janez Trdina" Mengeš, MO PD Ljubljana-Matica in MO PD Radovljica, medtem ko iz KO MO Mežiške in Dravske doline, celjskega okraja in zasavskih PD ni bilo predlogov. Agonija tekmovanja se je zaradi ocenjevanja nadaljevala. Po tem letu je tekmovanje očitno zamrlo, saj v Planinskem vestniku ni nobenih podatkov več, ki bi kazal na to, da je tekmovanje "Gore in mladina" še potekalo.

Tekmovanje v obliki kviza

24. 11. 1964 je MO PD PTT Ljubljana priredil tekmovanje z naslovom »Kaj veš o planinstvu«. Ta kviz je bil na nek način podoben današnjemu tekmovanju »Mladina in gore«. Štiričlanska komisija je poleg odgovorov na vprašanja z gorniško tematiko ocenjevala tudi prosto točko (recitiranje planinske pesmi, petje, igranje na instrumente, skeč, …). Vsaka ekipa (dva člana do 20 let) je odgovarjala na štiri vprašanja iz zgodovine, tri vprašanja iz flore, dve vprašanji iz poznavanja gorstev in spoznavanja koč ter eno vprašanje iz prve pomoči. Obstajajo tudi informacije, da so s podobnim tekmovanjem začeli mladi iz Ruš, a žal natančnejših podatkov ni.

Tekmovanje v Kranju

Ko listamo Planinske vestnike zasledimo naslednje sporočilo o planinskem tekmovanju šele leta 1969. 17. 5. 1969 so se v veliki dvorani kina Center v Kranju zbrali mnogi učenci, učitelji in člani PD. Prišli so zato, da bi bili navzoči na prireditvi »Mladina in gore«. To je bila takrat edinstvena prireditev, saj je bilo tekmovanje v tolikšnem obsegu pripravljeno prvič. Deset OŠ s kranjskega področja je tekmovalo v poznavanju zgodovine kranjskega planinstva, o dejavnosti MO in o zgodovini NOB na kranjskem področju. Tekmovalci so dobili gradivo iz zgodovine PD Kranj (tisto leto so Kranjčani praznovali 70-letnico ustanovitve), iz življenja njegovih odsekov in osvobodilnega boja na Gorenjskem. Kot nam poroča Planinski vestnik, so bila vprašanja na prireditvi sorazmerno težka, za popestritev med točkami pa so učenci sami pripravili kulturni program. Priznanja pa je podelil prof. Tine Orel, glavni urednik Planinskega vestnika (mimogrede – prof. Tine Orel je bil rojen v Trzinu!). Toda to še ni bilo vse. Sklepna prireditev naj bi potekala mesec dni kasneje na Kališču pod Storžičem.

če potegnemo vzporednico s sedanjim načinom organiziranja tekmovanj »Mladina in gore« se torej ni veliko spremenilo.

Nove ideje

14. in 15. 11. 1970 je bilo na Zelenici srečanje mentorjev in vodij planinskih šol. Med drugim je bil sprejet sklep, da se organizira akcija »Mladina in gore«, ki naj ima tekmovalni značaj, vendar pa je treba poprej priprave in ves material dobro proučiti in analizirati. Predlagano tekmovanje je bilo zamišljeno kot tekmovanje posameznih članov in celotnih skupin MO. Vsaka izmed teh dveh kategorij naj bi imela tudi svoja pravila. Več o tem si lahko preberete v Planinskem vestniku (1971, str. 90). Tudi takrat so, tako kot vedno, vabili k sodelovanju pri pripravi tekmovanj vse zainteresirane. Toda predlog ni zaživel. So pa v MO vpeljali razna druga tekmovanja: od planinske bralne značke do fotografskih razstav.

(se nadaljuje)

Emil Pevec