Planinsko društvo Onger Trzin

Za zaključek šolskega leta smo si privoščili malo več. Najeli smo kombi za 20 oseb, ki nam ga je skoraj uspelo do zadnjega sedeža napolniti. Verjamem, da nam ga naslednjič zagotovo bo, saj je bilo super udobno in ugodno. Obetala se nam je vroča in sončna nedelja, zato smo se odpeljali na Primorsko, brez kopalk in plavutk temveč s planinsko opremo. Do Ajdovščine sva z Mihom naredila končni plan poti ter izbrala glede na vremenske razmere bolj senčno varianto. Najprej pa zajtrk na razgledišču, kjer se začne pot po robu Gore (namig za družinski izlet).

Vijugali smo po gozdnih cestah, opazovali vrtače, se čudili podrtemu gozdu, kar naenkrat pa se je pred nami pokonci postavil piramidasti vrh. Vendar kako do njega, saj smo že ves čas hodili po nemarkirani poti? Samo za Mihom, pa bo. Vodil nas je čez opuščene pašnike, ki so sedaj domovanja kač in ostalih sonceljubnih živali, do gozdička, kjer smo si privoščili malico, saj se na vrhu ne bi bilo varno izpostavljati sončnim žarkom. Sledilo je še fotografiranje vseh vrst cvetic, največ med njimi za noht majhnih planik. Na vrhu smo spoznali, da zna biti opazovanje morja tudi prijetno in osvežujoče, saj je pihljal rahel vetrič. S pogledom smo premerili nekdanje in sedanje slovensko ozemlje. Ob malo bolj čistem ozračju, bi lahko prešteli tudi ladje v Tržaškem zalivu.

Sestopili smo po markirani poti do koče Antona Bavčarja. Lahko bi rekli tudi povzpeli, saj leži 100 m n.v. višje od vrha. Počasi smo zapuščali botanični vrt čavna, ampak za konec se nam je ponudil s česnovo aromo še čemaž. Voznik avtobusa nas je pričakal pri Predmeji. Izlet se še ni zaključil, izkoristili smo posebni prevoz ter si na Gori ogledali škraplje.

V Trzin so se otroci vrnili razposajeni in spočiti, kot da bi se šli kopat in ne planinarit. Izleta se je udeležilo devet otrok, ki se bodo udeležili tudi planinskega tabora na Jezerskem, ter še sedem mladih src, ki preprosto ljubijo gore.
Vabljeni ste, da se nam pridružite na planinskih krožkih tudi naslednje šolsko leto.

Urša Košir

Na razgledišču, kjer se začne pot po robu Gore. (foto: Miha)