Uvod
  Aktualno
  Članarina
  E-trgovina
  Upravni odbor
  Pravilniki, obrazci
  Kontakti
 
   Odseki
Mladinski
Markacijski
Propagandni
Vodniški
Naravovarstveni
Športno-plezalni
 
  Najavljeni izleti
  Članki, zanimivosti
  O Trzinu in Trzincih
 
   Zgodovina društva
  Spominska soba
  Zgodilo se je ...
 
   TV Onger
  Povezave
  Fotogalerije
 
Aktualno Natisni stran
 

Nekaj 'trzinskih' spominov na Tomaža Humarja
15.11.2009

Tomaževo prvo predavanje v Trzinu (21.01.1998) je obiskovalce popeljalo na Nuptse. Tomaž je zgodbo z gore, kjer je življenje izgubil Janez Jeglič - Johan pripovedoval zelo doživeto, saj je od vzpona minilo komaj tri mesece ...


(foto: Mojca Ručigaj)


(foto: Mojca Ručigaj)


Tomažev zapis ob prvem predavanju v Trzinu.

Dobro leto kasneje (10.03.1999) je bil Tomaž zopet gost v avli OŠ Trzin. Tokrat smo doživeli 'predpremiero' njegovega filma Reticant Wall, ob tem pa nam je pokazal še mnogo posnetkov iz vzpona v steni El Capitana.
Film je nato na 47. mednarodnem festivalu gorniških filmov v Trentu (25.04 - 01.05.1999) dobil nagrado Srebrni Encijan za najboljši alpinistični film.


(foto: Mojca Ručigaj)


(foto: Mojca Ručigaj)

Po uspešnem vzponu v Yosemitih je 'čakal na klic' Daulagirija. Dočakal ga je aprila 1999.
Konec oktobra in v začetku novembra pred ekrane 'prikuje' veliko Slovencev (in seveda tudi tujcev), saj lahko vzpon preko južne stene Daulagirija spremljamo preko spleta.
Vse ostalo je zgodovina - a Tomaž tudi v daljnem Nepalu ni pozabil na prijatelje iz Trzina!

Prihod na letališče Brnik je bil veličasten. Tomažu je čestirke izrekel tudi Rainhold Messner.


Kdo bi si mislil, da bo desetletje kasneje mož v ozadju (Viki Grošelj) koordiniral reševalno akcijo na Langtang Lirungu. (foto: Irena Mučibabić)

Začelo se je obdobje sprejemov, zabav ... vsi, ki so dali kaj nase, so želeli Tomaža ...
V soboto, 27.11.1999 je marsikdo (vmes je bil celo kakšen Trzinc) zavil v šotor avto servisa Debevc v Mengšu. Tam se je namreč odvijala zabava za vse Tomaževe prijatelje, sponzorje ... za vse, ki so držali pesti v času vzpona.


Vlado Kreslin zabava zbrano množico, na odru pa so se mu pridružili člani odprave na Daulagiri. Verjetno ravno pojejo Spominčice ... (foto: Irena Mučibabić)

Ko pa je noč dobila svojo moč, se je množica odpravila še v diskoteko Šporn v Radomlje ... Ja, tudi tak je znal biti naš prijatelj Tomaž!
Na tistem žuru je bil vsekakor tako poln energije, ... ja, čisto zares - da bi gore premikal!!

Sredi decemra nas je nekaj 'ta pravih' in nekaj 'ljubiteljskih' novinarjev (dva iz Trzina) prisostvovalo (prav tako pri Debevcu) predajo avta Golf Variant Basis TDI 1,9 Tomažu.
Lepa gesta sponzorja, ki je pred leti prvi verjel v Tomaža, ko drugi o kakršnikoli pomoči niso niti razmišljali. Tomaž pa je sprejem avta pospremil v svojem slogu: “Jest upam, da bom s tem avtomobilom precej bolj previden, kot sem bil z unmu …”


Nov avto za Tomaža (foto: Emil Pevec)

Tomaž pa kljub polnemu urniku ni pozabil na obljubo, dano pred odpravo. Eno prvih predavanj o svojem vzponu v južni steni Daulagirija je imel v Trzinu.
Organizatorji smo bili veseli tudi tega, da so obiskovalci predavanja darovali nekaj finančnih sredstev v Sklad za otroke pokojnega vrhunskega slovenskega alpinista Janeza Jegliča Johana.


Pesem Skalašu, posvečeno Tomažu je pred predavanjem prebral g. Tone Ipavec. (foto: Irena Mučibabić)

SKALAŠU

Mogočna gora v nebo kipeča, sneg in led,
vabila te utrgati, deviško snežni cvet,
točno le ob uri pridi pogumni ti gorjan,
da ne prihrumé viharji, stražarji noč in dan.

Roka tvoja, skal oklepa, kje si cvetka srečnih dni?
Ona že se oddaljuje, oj Tomaž, prepozen si!
Pridi drugič k meni v gore, ko poklicala te bom
občutila tvoja roka, bo na vrhu skalni tron.

Poljub ti dala gora je hladân, v slovo, pozdrav,
poti še nisi bil končal, a modro si ravnal,
saj čakalo doma, ljubeče, vroče je srce,
ki vredno več, od rože je ledene in gore.

Emilijan Pevec


Slavko Šetina je poskrbel, da smo tudi v telovadnici, ki zaradi odmevanja sicer ni najbolj primeren prostor za takšne prireditve, dobili kolikor toliko dober zvok.


Polna telovadnica trzinske osnovne šole - obiskovalci so prišli tudi iz drugih krajev: Maribora, Postojne, Ribnice, Škofje Loke, da o bližnji okolici sploh ne govorimo.

Na tisti večer ohranja spomin tudi zapis (pdf), ki ga je Miro Štebe napisal za lokalni časopis Odsev.

Potem pa je prišla nesreča v domači hiši ... in aprila 2002 je zapisal te besede:

8. novembra 2002 je opravil skupaj s kazahstanskimi alpinisti vzpon na Šišo Pangmo (8046 m).

18. januarja 2003 je v OŠ Trzin potekalo 14. državno tekmovanje Mladina in gore. Dogovorili smo se, da bo Tomaž obiskal prireditev med finalnim kvizom kot skriti gost - kajti mladim planincem bi ta obisk zagotovo veliko pomenil ... Žal je imel Tomaž zdravstvene težave in obisk je padel v vodo - takorekoč med samo prireditvijo.
Organizatorji so bili v škripcih, Tomaž pa je hotel vendarle biti na nek način prisoten med mladimi ... in tako smo na hitro (pravi tehnični čudež) zimprovizirali neposreden prenos pogovora s Tomažem - po telefonu preko šolskega ozvočenja.

Ob obisku pri Tomažu konec aprila 2003 mi je pokazal sliko stene, ki ga je uročila. "Saj jo poznaš, a ne?" Na sliki je bila mogočna južna stena Nanga Parbata. "Nanga me je poklicala. Lahko objaviš tudi v Planinskem vestniku."
Po Tomaževih besedah sem postal eden prvih, ki jim je povedal za svoj novi načrt, kateremu je podredil naslednja leta svojega življenja ...


Nanga Parbat – Rupalska stena – najvišja stena na svetu (foto: Tomaž Humar)

In res smo (očitno) alpinistično javnost v majski številki Planinskega vestnika kar malo šokirali z objavo celostranske slike Nanga Parbata, na kateri je pisalo:

Po uspešnem vzponu na Šiša Pangmo leta 2002 se TomaÏ Humar vrača v najvišje stene sveta. Sredi junija se bo odpravil v južno steno Nanga Parbata, imenovano Rupalska stena. Načrtovana smer poteka po levem, strmem stebru, kjer ga čaka veliko zahtevnega, kombiniranega plezanja, začinjenega z strmimi skalnimi stopnjami, z nevarnimi, podirajočimi seraki ... Torej spet nekaj v stilu »Gozdnega Jožeta«. Sestopil naj bi po Messnerjevi smeri. Plezanje bo opravil med 7. in 20 julijem.

Žal so odpravo, ki je bila pod goro junija 2003 pestile predvsem zdravstvene težave. In Tomaž v steno ni niti vstopil.

Nadaljevanje zgodbe je znano:

22. december 2003: Aconcagua (6960 m) - prvenstvena Mobitelova lastovka - Johanova smer
oktober 2004: Jannu (7464 m) - poskus v vzhodni steni vzhodnega vrha - osrednji del
23. april 2005: Cholatse (6440 m) - severna stena - (delno prvenstvena smer)
julij - avgust 2005: Nanga Parbat - poskus v južni steni, reševanje
oktober 2007: Anapurna (vzhodni vrh, 8047) - do 7500 m prvenstvena smer
november 2009: Langtang Lirung, Nepal (7227 m)

(EP)

© PD Onger Trzin. Dovoljeno povzemanje strani s pripisom vira.