Planinsko društvo Onger Trzin

Prva zgodba
Konec novembra se je zbralo nekaj navdušencev, »vzgojiteljev« mlajši na enodnevnem srečanju v Trzinu. Beseda je tekla o sodelovanju s starši na Razprava ZA ali PROTI sodelovanju »domačih« v tovrstni dejavnosti se razlogi in pomisleki udeležencev srečanja pa so bili tudi tokrat diametralno nasprotni.
Dinamičen pogovor sem končala s ponudbo za prostovoljno sodelovanje pri izpeljavi tabora, s pogojem, da s seboj lahko vzamem še svojega izmišljenega vnuka.
Moja ponudba ni bila sprejeta. Zagovorniki »nevmešanja« so pojasnili, da slabo vplivajo na samostojnost in vodljivost mladih udeležencev, podirajo avtoriteto vodij in vodnikov tabora. Njihove odločitve niso omajale niti noje dolgoletne gorniške in pedagoške izkušnje niti strokovne reference.

Druga zgodba
Pred nekaj dnevi so mediji objavili novico o šetletniku, ki so ga na nočnem pohodu »pozabili« na pobeljeni Mrzlici. Dečka so našli živega, a grenak priokus ostaja - kdo in kako je skrbel za varnost na organizirani planinski dejavnosti v zaostrenih zimskih razmerah.
Organizatorji so brez dvoma vložili veliko truda, da bi srečanje potekalo brez težav, k neprijetnemu zapletu pa so botrovale različne okoliščine. Najverjetneje je bil vzrok v deljeni odgovornosti posameznikov, zaradi katere ni nihče, do vstopa v avtobus, pogrešal mladega pohodnika.

Pripis urednika spletne strani PD Onger - dodatno branje:
1. Za malega Bernarda je Miklavžev pohod skoraj postal pekel (Delo, 6. 12. 2010)
2. Izgubljen otrok pri 15 pod ničlo (Slovenske novice, 6. 12. 2010)
3. Pojasnilo organizatorja: Izgubljeni otrok pri 15 pod ničlo (Slovenske novice, 9. 12. 2010)

V razmislek
In kje se obe zgodbi združita?
Odgovor: Pri varnem vodenju najmlajših v gorski svet.

Za to namreč niso dovolj samozadostna prepričanja odraslih o svojih planinskih in pedagoških kompetencah, ampak tudi spoznanja, da se organizatorji in izvajalci planinskih dejavnosti za otroke lahko učimo drug od drugega in se tako timsko dopolnjujem.
Z varnostjo pa je povezana tudi odgovornost. Pri spoznavanju in osvajanju gorskega sveta z otroki moramo odrasli odigrati vlogo odraslih ter poskrbeti, da se vsi zdravi in celi vrnemo v dolino. Napak si ne smemo privoščiti, kajti popravni izpit, kot pri izgubljenem dečku na Mrzlici, ni vedno mogoč. Zgodbe se, žal, lahko končajo tudi drugače.
Pa varno in srečno pot v gore!

(povzeto po: gore-ljudje.net)