Planinsko društvo Onger Trzin

Kot da težav ne bi bilo že dovolj ... zaradi več razlogov (odsotnost Polone - vodje tabora, ki ostaja v Afriki, nezainteresiranost drugih vodnikov, da bi vodili tabor ...) smo se v društvu odločili, da letošnji 28. mladinski planinski tabor, ki naj bi potekal med 19. in 27. julijem 2014 na Dovjem - v vasici, kjer je služboval "triglavski župnik" Jakob Aljaž - odpade.

Kljub vsemu upamo, da se na taborni prostor, kjer se taboreči zbujajo s čudovitim pogledom na Triglav in njegove skalnate vazale še kdaj vrnemo!

Vsako leto "zakuhamo" kakšno malenkost - in smo veseli, če se kdo "ujame v naše mreže" ... Tudi tokrat smo imeli srečo ...

Brez skrbi - tabor bo, Polona pride iz Afrike, nezainteresiranost vodnikov - če ne drugega, že "veterani MO-ja" ne bi dopustili, da bi tabor propadel ...

Pa še nekaj o 1. aprilu (povzeto po MMC RTV SLO):

1. april je znan kot dan norcev oziroma dan norčavosti. Ta dan si ljudje privoščijo šalo na tuj račun, s katero spravijo tistega, ki mu je šala namenjena in je ne spregleda, v zadrego.

V nekaterih deželah si lahko prvoaprilsko šalo privoščijo le do poldneva, nato pa je to prepovedano. Od kod izvira ta običaj, ni natančno znano.

Leta 1713 je francoski sončni kralj Ludvik XIV. ta dan razglasil za "dan norcev in lažnivcev". Tega dne naj bi ga njegov dvorni norec tako potegnil za nos, da bi bil skoraj ob krono. Številni menijo, da gre pri praznovanju 1. aprila za ostanek običajev, ki so jih praznovali ob pomladanskem enakonočju. Slavja so se začela na dan starega leta, to je 25. marca, končala pa so se sedem dni pozneje, natanko 1. aprila.

Po drugi razlagi naj bi prvič praznovali dan norcev v Franciji, in to potem ko je ta sprejela gregorijanski koledar. 1. april je med Francozi postal dan, namenjen norčavosti in posmehovanju drugim. V zadnjem stoletju se je ta neuradni praznik razmahnil po vsem svetu, in to predvsem zaradi razvoja televizije, radia in nazadnje tudi spleta.