Planinsko društvo Onger Trzin

Za marsikoga so gore najlepše pozimi, žal pa so takrat precej bolj zahtevne in tudi nevarne. Letos so gorski reševalci že večkrat hiteli na pomoč ponesrečencem, žal pa ne le neizkušenim in slabo opremljenim.

Nesreče so se dogajale tudi takim, za katere ne bi pričakovali, da se jim bodo. Prav zato gorski reševalci opozarjajo, da gore niso nikoli popolnoma varne. Še zlasti so nevarne zaradi človeškega precenjevanja, zmot in neznanja.

Da bi zmanjšali število nesreč, posamezne postaje GRS vsako leto pripravljajo tečaje varne hoje po zimskih gorah. Ta konec tedna je tak tečaj pripravila postaja GRS Kamnik. Na Mali planini so udeleženci v Domžalskem domu najprej poslušali predavanja o tem, na kaj morajo biti pozimi v gorah še zlasti pozorni. Pridobili so številne napotke in pojasnila, naslednji dan pa so tudi sami v naravi spoznavali, kako se je treba gibati po zasneženih pobočjih, kako ustavljati padce, kako lahko ugotovijo kje in kdaj je nevarno za plazove, poskusili pa so se tudi v iskanju ponesrečencev, ki jih je zajel plaz.

Statistike kažejo, da je pozimi največ nesreč zaradi zdrsov, ko se ponesrečenci ne gibljejo pravilno, niso pravilno opremljeni ali pa ne znajo uporabljati zimske opreme, drugi najpogostejši vzrok zimskih nesreč pa so plazovi, najbolj zahrbtna nevarnost, ki grozi obiskovalcem zimskih gora. Reševalci so opozarjali, da je letošnja zima izjemna. V gorah je zapadlo dosti snega, vendar so ga močni vetrovi marsikje spihali, saj se je suh sneg zaradi mraza zelo počasi preobražal.

Ponekod so bila pobočja skoraj gola, skale pa pogosto zaledenele, v kotanjah, grapah in na zavetrnih območjih pa so se nabrale velike količine spihanega snega, ki se je sprijemal v klože, ki še vedno prežijo na planince. Nove plasti snega, ki jih pričakujejo v teh dneh, bodo na teh kložah imele dobro drsno podlago, tako da bo možnost proženja plazov ob nenadnih obremenitvah, na primer ob korakanju planincev, precej večja kot običajno. Vsi, ki bodo v prihodnjih dneh zahajali v gore, bodo morali biti še precej bolj pozorni in bodo tudi na terenu morali ves čas razmišljati, kje se lahko sproži plaz. Predvsem se bo treba izogibati plazovitim območjem.

Ker v primeru nesreče v plazu čas igra izjemno pomembno vlogo, so na tečaju posebno pozornost namenjali tovariški pomoči udeležencev izleta tistim, ki jih je zajel plaz. Učili so se iskati ponesrečence s plazovnimi žolnami, sondami in priročnimi materiali. Izvedeli so, kako morajo ukrepati, da bo reševanje uspešno in varno, reševalci pa so ob tem poudarjali: "Pozimi hodite v hribe predvsem z glavo in očmi!"

Miro Štebe, TV Slovenija

Varno v gore. Foto: Miro Štebe

Prerez snežne odeje pokaže, kolikšna je nevarnost za proženje plazov. Foto: Miro Štebe

Reševalci izpod snega rešujejo ponesrečenca. Foto: Miro Štebe