Repov kot – Ojstrica – Šraj pesek (24.9.2005) - 1
30.09.2005

»Trije Kralji« so dan izkoristili za zanimivo turo, ki jo je drugi najmlajši udeleženec popisal že tudi na našem forumu v nedeljo:

To je pa bila kraljevska tura v vseh pogledih!!! Bilo je naravnost fenomenalno! To poletje res nisem šel velikokrat v hrbie, ampak takrat ko pa sem šel, sem šel pa na polno! No, da še malo opišem včerajšnje dogajanje.
Iz Trzina smo šli ob 6.00 in smo začeli hoditi malce pred sedmo. Avto smo pustili pri domu v Kamniški Bistrici in jo mahnili po poti proti Kamniškemu sedlu. Po dobri uri hoje smo krenili s poti in šli v Repov kot. Tam pa prava poezija! Fenomenalna lovska potka!!! Srečali smo nekaj zagrizenih planincev, drugače pa je bil pravi mir. Nebo je bilo skoraj brez oblačka, temperatura je bila ravno prava. Kmalu smo prišli do banjic. Prav zanimiva zadeva. V dobrih treh urah hoje smo prišli na Srebrno sedlo, kjer smo imeli prvo daljšo pavzo za malico. Od tam do vrha Planjave je pihal veter in je bilo hladno. Na vrhu smo bili sicer v oblaku.
Z vrha smo šli preko Škarij na Ojstrico. Zadnji 15 minut vzpona na Ojstrico se je že močno videlo, da smo bili zmatrani. Že zelo dolgo se mi ni zgodilo, da bi se na vrhu najprej usedel in nekaj minut samo lovil sapo. Na srečo smo imeli na Ojstrici lepši razgled in tudi prav fino toplo je bilo. Z vrha smo šli pa proti Korošici in sicer po vzhodni poti. Na Korošici je bila ena velika skupina otrok, ki je tja prišla na izlet.
Potem se je začel res lušten del poti. Na vrhu Šraj peskov smo občudovali gamse, ki so se sredi melišča sončili. Mi pa smo čez Šraj peske kar leteli. Melišče je sicer dokaj slabo, vendar smo šli kar hitro čez. Ko smo prišli v gozd, se je videlo, da nas noge ne ubogajo več tako kot bi bilo treba. Vsakega od nas je vsaj v enem ovinku vrglo ven. Tik preden smo prišli v dolino smo šli čez Skok. Zanimiva izkušnja, ko smo se "abzajlali" dol. Smo pa porabili za ta del kar 3/4 ure!
Ko smo prišli do Orglic, so nas podplati že zelo močno pekli, toda do ceste je bilo še zelo daleč. No, potem pa nas je čakal še pohod po asfaltirani cesti do doma v Kamniški Bistrici. Takrat pa nogo nismo več čutili!!!
V glavnem, včeraj smo vsega skupaj hodili 12 ur, premagali 1.800 višinskih metrov (najnižja - najvišja točka) in več kot 2.100 višinskih metrov (relativno - če štejemo še spust čez Škarje in ponoven vzpon na Ojstrico). Tudi Dušan je rekel, da je to bila tura in pol!!! Še zjutraj, ko smo hodili, sem govoril, da bom šel danes tudi na izlet, ki ga vodi Rupar in sem navdušil tudi Dušana da bi šel, toda ko pa smo prišli v dolino je Dušan samo rekel, da če bom slučajno šel, da naj vas pozdravim. No, tudi jaz sem danes še zelo močno polomljen! Sicer me kolena ne bolijo, samo pa imam čisto trde mišice!!! Drugače pa je Dušan res fino kazal pot!
Za prihodnje pa: ŠE KDAJ KAJ TAKEGA!!!!

Foto: Boštjan Kralj

Pogled proti Krvavškemu pogorju: levo Mokrica, desno Jermanov turn

Na poti v Repov kot

čudovite "banjice" - kako jih poleti zavarovati: množičen obisk (nekateri se tudi hvalijo s kopanjem v njih) jih ogroža.

Dušan in Simon sredi Repovega kota, za njima ostenje Zeleniških špic.

Kamniški Dedec (1583 m) - prvi pomemben vrh v grebenu Zeleniških špic, ki delijo Repov kot in dolino Kamniške Bele.

Pogled izpod Srebrnega sedla v Repov kot

Simon in Dušan sredi skrotja pod Srebrnim sedlom

Simon in Boštjan: "Ampak tuki je pa res fenomenalno!"

Ojstrica, skrajno desno Velika Zelenica in Veliki vrh, pod njim velika kotlina Korošica.