Nekaj o Kolovratu in okolici - za bolj zagnane ... 25.10.2012
Medtem, ko čakate (malo bolj obsežno) fotogalerijo s sobotnega izleta na Kolovrat, vam ponujamo v pregled nekaj zanimivih povezav, ki bodo (virtualno) obogatile naš izlet.
Muzej na prostem prve svetovne vojne Kolovrat (Slo verzija) HD
Sulla dorsale del Kolovrat SentieriNatura 2009 - 01
Slovenci v vojni 1914-1918 Dokumentarni film "Slovenci v vojni 1914-1918" pisma, fotografije in pričevanja ter igrani prizori (za malce boljši vpogled v tedanji čas!)
Zgibanke, zemljevidi, knjige:
Muzeji na prostem prve svetovne vojne (pdf, 4 MB) Muzeji na prostem prve svetovne vojne. Soška fronta 1915-1917 (Ravelnik, čelo, Zaprikraj, Kolovrat, Mrzli vrh, Mengore)
Pot miru od Alp do Jadrana (pdf, 3,3 MB) Pot miru povezuje območja in ljudi ter bogato kulturno in naravno dediščino vzolž nekdanje soške fronte.
Pot miru v Posočju/The Walk of peace (pdf, 9,3 MB) Pot miru povezuje dediščino soške fronte in naravne znamenitosti Zgornjega Posočja. Posvečena je spominu na številne žrtve prve svetovne vojne.
Prevod poglavja Angriffsschlacht bei Tolmein 1917 iz dela Infanterie greift an : Erlebnis und Erfahrung, 12. Aufl. Izdano ob 80-letnici preboja 14. nemško-avstrijske armade 24. oktobra 1917. Uredil in uvodno besedo napisal Vojko Hobič; prevedel Miloš Šulin; izdala Turistična agencija K. C. K., Kobarid 63 str., [14] str. pril. : ilustr. ; 21 cm. Na voljo v Kobariškem muzeju (5,42 €)
Arheološka najdišča:
Tonovcov grad: ZRC SAZU, Inštitut za arheologijo: Zbirka: Opera Instituti Archaeologici Sloveniae 23 (2011) Poznoantična utrjena naselbina Tonovcov grad pri Kobaridu Late Antique Fortified Settlement Tonovcov grad pri Kobaridu (pdf, 31 MB, 304 str.)
V knjigi so predstavljeni rezultati terenskih raziskav poznoantične naselbine Tonovcov grad pri Kobaridu, ki spada med najbolje ohranjene poznoantične naselbine v Sloveniji in na širšem območju vzhodnih Alp. Najprej je predstavljena lega same naselbine in njen današnji izgled, nato pa arheološka podoba Posočja v pozni antiki in mreža poti v tem obdobju. Terenske raziskave, ki so s presledki trajale od leta 1993 do 2005, so do sedaj odkrile ostanke treh poznoantičnih cerkva, več bivalnih zgradb in cisterne za vodo. V knjigi je v tekstu, z načrti in fotografijami predstavljena stratigrafska situacija na vseh izkopnih poljih (stavba 1, stavbi 2 in 3, sklop cerkva, cisterna), faze poselitve na posameznih izkopnih poljih in njihova časovna uvrstitev. Prvi razcvet poznoantične naselbine se je začel sredi 4. stoletja in trajal do prvih desetletij 5. stoletja. Objekti iz tega časa so bili sicer slabo ohranjeni zaradi močne gradbene dejavnosti v začetku 6. stoletja, najdeno pa je bilo bogato drobno gradivo. Življenje na naselbini je svoj vrh doseglo v začetku 6. stoletja. V tem času so bile na novo postavljene bivalne zgradbe ter kompleks treh, med seboj povezanih zgodnjekrščanskih cerkva. Kvaliteta ohranjenosti le-teh je omogočila širšo študijo o zgodnjekrščanski arhitekturi v jugovzhodnoalpskem in jadranskem območju. Naselbina je nato postavljena v širši okvir zahodne Sloveniji in Furlanije v pozni antiki. V času druge polovice 4. stoletja je predstavljala pomemben člen v obrambi ozemlja Italije pred vpadi s severa in z vzhoda, v 6. stoletju pa verski in upravni center staroselskega prebivalstva zgornjega Posočja. Njen zadnji višek sodi v sredino 6. stoletja, ko je imela pomembno vlogo v utrjevanju bizantinske oblasti po bizantinsko-gotskih vojnah. Propad naselbine lahko postavimo v začetek 7. stoletja.
V drugi knjigi o Tonovcovem gradu so seznami in študije vsega najdenega gradiva, to je drobnih predmetov vsakdanje rabe, keramičnih in steklenih posod, novcev in človeških in živalskih kostnih ostankov. Izjemno število najdb v povezavi z rezultati terenskih raziskav predstavlja osnovo za širše študije posameznih sklopov gradiva, nam pa govori o življenju romanskega ter tudi germanskega prebivalstva prostora jugovzhodnih Alp v času tik pred prihodom Slovanov.
Zgibanka Dežela žive vode (Breginjski kot, vasi pod Krnom, Kobarid, Tolmin, Most na Soči, Baška grapa, Šentviška planota, Trebuša): varianta 1 (pdf, 2,33 MB), varianta 2 (pdf, 3,20 MB).
