Nenadni srčni zastoj v gorah (DEFIBRILATOR)
12.07.2009

Nenadni srčni zastoj v gorah
(objavljeno v Obvestilih PZS, julij-avgust 2009)

Srčni zastoj je stanje neurejenega kroženja električnih impulzov po srcu, kar povzroči, da se srce ne krči usklajeno in učinkovito, temveč le rahlo trepeta in kmalu povsem obstane. Nastane brez opozorila. Bolnik po nekaj trenutkih izgubi zavest zaradi črpalne odpovedi srca in nezadostne prekrvavitve možganov. V Sloveniji beležimo do 7 primerov srčnega zastoja na dan, od tega 95% ljudi umre pred prihodom v bolnišnico. Možgani utrpijo nepopravljivo škodo že po 4 - 5 minutah prekinitve krvnega obtoka. Tako velika umrljivost je posledica občutljivosti možganov in srca na pomanjkanje kisika, saj kri med srčnim zastojem ne kroži po žilah in tako ne oskrbuje srca in možganov s potrebnim kisikom. Težave - ventrikularno fibrilacijo lahko prekinemo z DEFIBRILATORJEM. DEFIBRILACIJA je sunek električnega toka, pri čemer je ključnega pomena čas - vsaka zamujena minuta zmanjša možnost preživetja za 10%.

V planinskih domovih in kočah je, zaradi oddaljenosti reševalnih enot, potreba po defibrilatorjih še povečana. Zaradi višinskih razlik in naporov, katerim je podvržen sleherni obiskovalec gora, pa je verjetnost defibrilacije še toliko večja.
Nenadni srčni zastoj se lahko navsezadnje zgodi komurkoli, kjerkoli in kadarkoli.

UKREPANJE OB ZASTOJU SRCA

če se kdo pred našimi očmi zgrudi ali če naletimo na človeka, ki leži na tleh, poskrbimo za svojo varnost, zaščitimo kraj dogodka pred nevarnostjo okolja in takoj priskočimo na pomoč. Žrtev glasno pokličemo in jo po potrebi previdno stresemo. Potrebo po defibrilaciji prepoznamo v naslednjih primerih:

• Oseba se ne odziva na klic.
• Oseba ne naredi normalnega vdiha med nekaj sekundnim opazovanjem potem, ko smo ji očistili dihalne poti.
• Zavesti in/ali dihanja ne moremo ugotoviti z gotovostjo.

če dejansko stanje odgovarja vsaj eni od zgoraj navedenih postavk je pomembno, da ostanemo prisebni in ravnamo hitro in učinkovito. Pri srčnem zastoju o smrti ali trajni možganski okvari odločajo sekunde. Takoj pokličemo 112, če so v bližini tudi drugi ljudje naročimo to zanesljivi osebi. Osebo začnemo takoj oživljati, hkrati pa zanesljivo osebo pošljemo po polavtomatski defibrilator. če smo sami in vemo, da je defibrilator oddaljen le 1-2 minuti teka, tečemo ponj. Nikakor pa ne puščamo prizadetega samega več kot dve minuti, v tem primeru raje začnemo s temeljnimi postopki oživljanja.

KAJ JE DEFIBRILATOR?

Polavtomatski defibrilator je naprava, ki z govornimi navodili usmerja posameznika skozi postopek oživljanja človeka s srčnim zastojem. S pomočjo elektrošoka poizkuša srce spraviti v normalni ritem. Za razliko od profesionalnih defibrilatorjev, katere je potrebno upravljati popolnoma ročno, zna avtomatski defibrilator sam prepoznati ritem in se tudi pravilno odločati za nadaljnjo ukrepanje. Namen uspešne defibrilacije je najhitrejša možna obnovitev krvnega obtoka. Pomembno pa je tudi dejstvo, da defibrilator ne dostavi šok, če je srce v normalnem – enakomernem ritmu.

KAJ JE TREBA UPOŠTEVATI PRI NAKUPU DEFIBRILATORJA?

• Kratek časovni interval priprave na šok - visoka učinkovitost
• Večletna garancija na baterijo
• Enostavnost uporabe
• Najnovejši protokoli oživljanja
• Odpornost na prah, vodo in udarce
• Nizki stroški vzdrževanja
• Atestiranost

UPORABA DEFIBRILATORJA

1. Odpremo in vključimo defibrilator ter sledimo govornim navodilom. Sodobni defibrilatorji govorijo v slovenskem jeziku.

2. Prilepimo elektrodi, kateri morata imeti neposreden stik s kožo. če je prsni koš moker ga obrišemo ter odstranimo vsa zdravila v obliki nalepk. Pomembno je, da se potem, ko nastavimo elektrode odmaknemo od prizadetega, defibrilatorja in žic, ker defibrilator analizira aktivnost srca.

3. Po navodilu pritisnemo gumb za električni sunek. V času električnega sunka (nekaj sekund), se nihče ne sme dotikati defibrilatorja, žic ali prizadetega, ker imamo lahko namesto enega dva prizadeta.

4. Takoj po sunku defibrilatorja nadaljujemo z oživljanjem; to pomeni 30 masaž in 2 vpiha, ki jih izvajamo dve minuti.

5. Po tem nas defibrilator ponovno opozori, naj se umaknemo od prizadetega, saj bo ponovno analiziral stanje srca.

6. V primeru, da bo potreben ponoven sunek, bo defibrilator ukazal, če ne bo povedal, da nadaljujejo s temeljnimi postopki oživljanja. Samolepljivi elektrodi pustimo na prsnem košu ves čas oživljanja, ker bo defibrilator v rednih 2 minutnih intervalih ponavljal analizo srčnega ritma.

Opisan zgornji postopek ponavljamo do prihoda reševalne ekipe, običajno je to 10 minut. če se pojavi dihanje, prizadetega namestimo v stabilni bočni položaj in počakamo pri prizadetem do prihoda reševalcev. Redno preverjamo stanje prizadetega, elektrode pustimo prilepljene, defibrilator pa vključen.

Mitja Dobovičnik
s priporočilom Komisije za Gorsko reševanje

Več informacij o defibrilatorju najdete TULE (spletna stran uvoznika).

(večja slika - pdf)