Mount Everest po novih meritvah visok 8844,43 metra
12.10.2005

V časopisu Delo je izšel 11.10.2005 zanimiv članek o novi višini najvišje gore sveta:

Kitajci natančneje izmerili Mount Everest

Še vedno najvišji, toda …

Z najnovejšo tehnologijo so ugotovili, da je 3,7 metra nižji od 8848 metrov, kolikor so mu jih pripisovali doslej – Gora se ni znižala, kakor so se bali ekologi

	Mount Everest s severa

Mount Everest ali čomolungma je še vedno najvišji vrh na svetu, čeprav so mu z najnovejšo meritvijo s satelitsko tehnologijo odvzeli 3,7 metra od višine, ki je veljala doslej. Kitajski državni urad za merjenje in vpisovanje je izračunal, da je svetovni kralj gora visok 8844,43 metra. To bo odslej nova številka v zemljepisnih učbenikih, ki so v zadnjih 30 letih gori pripisovali 8848,13 metra.

A to še ne pomeni, da se je Mount Everest zmanjšal, česar so se bali nekateri ekologi. Radarski višinomer, ki so ga tokrat uporabili, je namreč pokazal, da je vrh gore prekrit z ledeno kapo, debelo 3,5 metra, kar so prej najverjetneje prištevali k njegovi dejanski višini. »Ko smo goro merili leta 1975, smo imeli bistveno bolj preprosto opremo, to pa je vplivalo tudi na točnost podatkov,« navaja kitajski časopis China Daily izjavo direktorja urada Chen Bangzhua. »Debelino ledu in snega smo takrat izmerili s preprostim zabadanjem železne palice, tako da najbrž nismo niti prodrli do prave površine vrha.« Letos so pri meritvi uporabili najnovejšo metodo, z elektrooptičnim metrom, globalnim pozicijskim sistemom in radarskim višinomerom. Kitajski strokovnjaki so se najprej ustrašili, da je postala čomolungma žrtev globalne otoplitve in da se je znižala zaradi taljenja ledenega sloja na vrhu. čeprav zdaj trdijo, da ni tako, so nekatere druge raziskave pokazale, da se je temperatura na tibetanski planoti v tridesetih letih dvignila za skoraj stopinjo Celzija, zaradi česar se je za 17 odstotkov zmanjšala površina ledenika. Ledenik se v zadnjih treh desetletjih v primerjavi s prejšnjimi 300 leti krči kar za desetkrat hitreje, opozarjajo kitajski ekologi.

Vse to posredno in neposredno vpliva na floro, favno in okolje vzdolž Rumene reke, ki izvira na planoti. Ena od vidnih posledic je ta, da Rumena reka presahne že precej pred izlivom v Bohaiški zaliv Rumenega morja. Ker je več kot 120 milijonov ljudi odvisno od njene vode, se celotna veriga ekološke motnje konča v domovih tukajšnjih prebivalcev. Ugotovitev, da je Mount Everest nižji zaradi nove metode merjenja, in ne zaradi podnebnih sprememb, je bolj slaba tolažba. Rumena reka več kot jasno priča o posledicah otoplitve, ki jih je že zdaj mogoče videti s prostim očesom.

Zorana Baković