Vodniški učbenik sledi tematskim sklopom in temam iz učbenika Planinska šola s poudarkom na vodništvu.

V prispevku z naslovom Zgodovina vodništva doma in v svetu je predstavljeno vodništvo od začetkov, ko so domačini raznim vojskovodjem, mornarjem in trgovcem pomagali iskati prehode čez gorske prelaze, pa do danes, ko vodniki PZS med drugim skrbijo za kakovostno vodenje skupinskih izletov, pohodov, tur, taborov, lažje turne smuke in lažjih plezalnih tur. V prispevku so zanimive fotografije, ki prikazujejo vodništvo v preteklosti.

V evropskih državah se z vodništvom v gorah ukvarjajo poklicni gorski vodniki, prostovoljni vodniki in mladinski vodniki. Razlika med vodniki PZS in poklicnimi vodniki Združenja gorskih vodnikov je opisana v prispevku z naslovom Organizacija vodništva. Omenjeni prispevek je posvečen predvsem prostovoljnemu vodništvu, ki mu je namenjen ta učbenik. Predstavljene so dejavnost vodnikov, kategorije vodenja z opisi zahtevanega znanja, ki ga mora imeti vodnik za pridobitev posamezne kategorije, in pristojnosti za vodenje, ki izhajajo iz posamezne kategorije. Z nazorno organizacijsko shemo je prikazana organizacija prostovoljnega vodništva pri nas, v preglednici pa so prikazani primeri organiziranosti prostovoljnega vodništva v Švici, Italiji in Veliki Britaniji.

Bistvo poglavja Moralna in pravna odgovornost je, da seznani vodnika z odgovornostmi, ki jih ima ob morebitni nezgodi. Morda lahko prav to znanje pripomore k bolj kakovostnemu in odgovornemu vodenju. Avtor s primeri pojasni določene položaje, v katerih se lahko znajde vodnik po nezgodi. Predstavljene so možnosti zavarovanja vodnikov, ki poskrbijo za finančno pomoč ob morebitni dokazani odškodninski odgovornosti.

Gore so se že od nekdaj pojavljale v vseh zvrsteh umetnosti. V preteklosti so jih pogosto prikazovali kot nevaren, skrivnosten, nadnaraven svet. V poglavju Gora in umetnost spoznamo, da se je ta pogled spremenil. Umetniki prikazujejo gorsko pokrajino in njene naravoslovne posebnosti. Prikazati skušajo ljudi, ki živijo v gorah, in njihov način življenja. Večkrat pa so gore prikazane tudi v povezavi z različnimi športi, ki potekajo v gorah.

Tematski sklop Planinec, bio-psiho-socialno bitje, obsega pet prispevkov. V prvem z naslovom Vpliv gora na človeka je avtor opisal odnos med okoljem in človekom, osnovne motive za obiskovanje gora ter vpliv gora na telesne sposobnosti človeka in na telesno in duševno zdravje. V prispevku so predstavljeni tudi mehanizmi prilagajanja na višino, višinska bolezen in dehidracija.

Ob branju prispevka Trening se bralec seznani s temeljnimi značilnostmi, načeli in zakonitostmi športne vadbe. Avtor nadaljuje s predstavitvijo osnovnih gibalnih sposobnosti, prispevek pa konča z načrtovanjem športne vadbe in poda praktični primer vadbe za slabše trenirane in starejše planince. S slikami so predstavljene raztezne vaje za mišične skupine, ki so pri hoji z nahrbtnikom najbolj obremenjene.

V prispevku Hrana v gorah avtor najprej predstavi sestavine sodobne prehrane ter izraze in označbe, ki se uporabljajo za klasificiranje živil. Osrednji del prispevka je teoretična predstavitev energijskih hranil glede na uporabnost v gorah. Navedeni so primeri različne hrane, ki vsebujejo snovi, potrebne za obnovo organizma pred turo, med njo in po njej. Avtor ne pozabi na pijačo in napotke, kdaj, kaj in koliko piti. Poglavje se konča z opomnikom, v katerem so v zgoščeni obliki podane ključne informacije vodniku, kakšna je primerna prehrana v gorah.

Zanimivo je tudi poglavje Psihologija vodenja. Bralca na preprost način seznani z duševnimi procesi in pojavi, ki se kažejo v vedenju, čustvovanju in komuniciranju človeka z okolico. Za uspešno vodenje je pomembno poznati motive vodenih za zahajanje v gore in doživljanje, ki je po avtorjevem mnenju privilegij človeštva, saj pri drugih živih bitjih ni bilo opaženo. Avtor je nadaljeval prispevek z razlaganjem teorije osebnosti in poudaril avtentičnost posameznika. Dobro poznavanje samega sebe, znanje in izkušnje pripomorejo k pravilnejši odločitvi v danem položaju. Za lažje prepoznavanje avtentičnosti avtor navaja psihično pripravo.

Vodniki naj bi med drugim skrbeli tudi za dobro počutje vodenih. Pri tem jim bo lahko v veliko pomoč prispevek, ki govori o družabnosti. Avtorica bralca podrobno seznani s posameznimi vrstami družabnosti, ki niso povezane samo z zabavo, temveč je vanje vključeno tudi učenje. V besedilu je moč najti dragocene napotke za organizacijo družabnosti. Razne igre, petje, planinski ples, planinski večeri, planinski krst in drugo je predstavljeno s pisano besedo in slikami.

Poglavje z naslovom Prva pomoč sta avtorja razdelila na tri manjše sklope. V prvem sta preprosto in nazorno predstavila zgradbo človeškega telesa in njegovo delovanje; oboje je potrebno za lažje razumevanje dogajanja ob poškodbah in boleznih. V nadaljevanju sta se osredotočila na pošlodbe kosti (zlome), ki se najpogosteje pojavljajo pri nesrečah v gorah. V tretjem sklopu sta opisala bolezni in poškodbe, s katerimi se srečujemo v gorskem svetu. Ves prispevek je obogaten s slikami in skicami, ki še povečajo nazornost. Avtorja sta poglavje zaokrožila s podpoglavjem Novosti v oživljanju. Predstavila sta le spremembe pri oživljanju odraslih in otrok, ki jih je po izidu Planinske šole jeseni 2005 objavil Evropski svet za reanimacijo.

V prispevku Reševanje v gorah so se avtorji odločili predstaviti delo gorske reševalne službe in opremo, ki jo uporablja pri svojem delu. Poglavje se konča z radijskimi zvezami, ki se med drugim uporabljajo pri obveščanju o nesreči. Prispevek je tako pisno kot tudi slikovno nazoren, vendar je pretežni del vsebine, ki jo predstavljajo avtorji, primeren za razširjena znanja in ne sodi v ožji krog delovanja vodnika PZS pri nesreči. To je domena Gorske reševalne službe pri PZS in Gorske reševalne zveze. Nepotrebno je tudi ponavljanje vsebine, ki je bila obravnavana že v Planinski šoli.

Poglavje Gorsko okolje obsega dve temi. V prvi – naslov prispevka je Gorska pokrajina – so se avtorji odločili predstaviti tri različne predele alpskega sveta v Sloveniji. Učenje o naravi je področje, ki se vodniku morda ne zdi tako pomembno kot poznavanje vrvne tehnike in nevarnosti v gorah ter je zato po krivici tudi kdaj zapostavljeno. Zdaj se bo lahko seznanil z geologijo in razvojem površja, gospodarsko rabo, značilno višinsko poselitvijo in ohranjanjem kmečke arhitekture Pece, Bavšice in Kuma.

Drugi prispevek v tem sklopu je Poznavanje in varstvo gorske narave. Avtor je zapisal, da je vsaka dejavnost v gorah na neki način motnja za tamkajšnje okolje. Planinstvo je označil za „mehko“ motnjo. Opozoril je na negativne vplive posameznih dejavnosti na okolje, v katerem potekajo. človek je v takem okolju tujec. Z ustreznimi rešitvami in možnostmi ravnanja v naravnem okolju je škoda, ki so jo povzročile dejavnosti v naravi, lahko manjša.

Avtorja sta v prispevku z naslovom Planinske poti, opisi in strokovno izrazje predstavila pomen omenjenih tem. Ni dvoma, da mora vodnik PZS poznati poti, po katerih bo vodil. Opis poti mora biti razumljiv. K temu pripomore besedni zaklad pisca, obogaten s strokovnimi izrazi. Na turah, na katerih poti niso označene, je priporočljiva tudi skica poti.

Poglavje Orientacija sta avtorja zasnovala zelo na široko. Predstavila sta vse tehnike orientiranja, ki jih vodnik potrebuje v slabem vremenu ali ko pripravlja turo, tudi sodobno metodo GPS. Prispevek je pisan tehnično dovršeno in na visoki strokovni ravni. Tako so posamezni deli za povprečnega poznavalca orientacije teže razumljivi in morda celo presegajo znanja, ki so potrebna, da se vodnik znajde na terenu. Avtorja sta predstavila tudi orientiranje v snegu, prispevek pa končala z ukrepi, ki jih je treba upoštevati, ko se skupina pod vodstvom vodnika izgubi.

Sklop Učenje in vodenje zajema temi Elementi metodike dela ter Načrtovanje, izvedba in analiza akcij. Avtor je v prispevku Elementi metodike dela strnil ključne elemente posredovanja praktičnega ali teoretičnega znanja. Pogosto ima vodnik veliko znanja, a ga ne zna posredovati drugim. Začetni kratki in jedrnati teoretični podlagi, ki je potrebna za lažje razumevanje omenjenega znanja, sledijo praktični primeri priprave in izvedbe predavanj ter vaj. Na koncu prispevka avtor opozori tudi na posebnosti učenja in vodenja v zimskih razmerah.

Načrtovanje, izvedba in analiza akcij so temeljno delo vsakega vodnika PZS. Avtorja sta prispevek s tem naslovom zasnovala kot razširjen opomnik, ki vodnika spomni in pouči, kaj vse mora postoriti, preden se odpravi z vodenimi na turo, kaj mora storiti med turo in kaj po njej. V prispevku je mogoče zaslediti obilo praktičnih primerov, napotkov, opozoril in izkušenj, ki sta si jih avtorja pridobila z dolgim aktivnim sodelovanjem v planinski organizaciji. Predstavila sta tudi posebnosti vodenja zahtevnih kopnih tur, lažjih snežnih tur in lažje turne smuke.

Znanje o vremenu in nevarnostih v gorah vodniku omogoči prepoznavanje nevarne situacije in s tem varno hojo in vodenje po gorah. V poglavju Vremenoslovje sta avtorja preprosto in nazorno predstavila vremenske tvorbe, ki jih moramo poznati, da lahko beremo prognostične karte. V nadaljevanju sta razložila uporabnost vremenske napovedi pri načrtovanju ture. Med turo bodo koristni napotki o lokalnih vremenskih znamenjih. Poglavje se konča s predstavitvijo gorskega podnebja v Sloveniji in njeni okolici. Opisane so klimatske posebnosti Alp in Dinaridov.

Prispevek Nevarnosti v gorah je avtor zasnoval tako, da na začetku ne razmišlja o nevarnostih samih, temveč o tem, kako se nevarnosti in njeni posledici, nesreči, izogniti. Vpelje nov model zagotavljanja varnosti v gorah in ga ponazori z miselnim vzorcem. Model obsega tri faze; prva je na republiški ravni – PZS in njeni organi naj bi prispevali k oblikovanju strategije varne hoje v gore. Druga raven je regionalna; društva naj bi med seboj sodelovala in se usklajevala na področju vodništva. Izvajala naj bi se tudi vodniška šolanja in izpopolnjevanja. V tretjo izvedbeno raven naj bi bila vključena posamezna društva. Ta naj bi skrbela za zagotavljanje varnosti pred akcijo in na njej. Avtor je predstavil tudi vrste navarnosti, ki so značilne za skupino in vodenje. Podpoglavje Snežni plazovi je predstavil skozi prizmo preventive, ki je zagotovo boljša kot kurativa. Skrbno izbrane inormacije so opremljene s slikovnim materialom. To daje podpoglavju še dodatno didaktično vrednost.

Poglavje osebna in tehnična oprema vsebuje opise tehnične opreme, ki jo potrebuje vodnik na turi v letnih razmerah, in osebne tehnične opreme za turno smučanje. Osebna tehnična oprema za zimske razmere je predstavljena v učbeniku Planinska šola. Veliko opisov je ponazorjenih s slikami, vendar žal manjka sklicevanje nanje za boljšo preglednost.

Gibanje in tehnika vodenja sodita pri vodniškem delu med aktivnosti, pri katerih vodnik ne sme delati napak, saj so navadno hudo kaznovane. Pisec prispevka najprej predstavi, na kaj mora biti pozoren vodnik, ko vodi skupino. Nadaljuje s pisno in slikovno predstavitvijo vozlov, ki se uporabljajo pri vodništvu. Nato podrobno predstavi pritrdišča, sidrišča, varovanje z vrvjo in vrvne ograje v kopnem in v snegu. Velik poudarek da tudi spuščanju po vrvi z dülferjevim sedežem. Osnovni, a nekoliko zastareli način spuščanja je za telo precej neprijeten. Zato bi ga lahko zamenjal kak drug, sodobnejši način. Predstavitvi vzpenjanja po vrvi sledi obširno podpoglavje Prečkanje planinskih potokov in rek. Avtor predstavi vse podrobnosti, ki ji je treba poznati za varno prečkanje potokov ali rek. S sliko in besedo predstavi nekaj oblik prečkanja rek na prosti in nekaj na tehnični način. Velik poudarek nameni varnosti pri prečkanju, pa tudi pripravi terena in izdelavi pomagal ter varovanja za tehnični način prečkanja.

V prispevku Bivakiranje in taborjenje je predstavljeno načrtovano in nenačrtovano prenočevanje na prostem, pa tudi bivakiranje v različnih letnih časih in različnih vremenskih razmerah. Opisana sta pomen psihične priprave na bivakiranje in vloga vodnika pri nenačrtovanem bivakiranju. Avtorja opozorita tudi na naravovarstveno plat pri bivakiranju in taborjenju. Obsežen del prispevka je namenjen taborjenju, ki je lahko priprava za načrtovano in nenačrtovano bivakiranje.

Vodniški učbenik zaokroži poglavje Turno smučanje. Po avtorjevih besedah je to ena najlepših dejavnosti v gorskem svetu. Prispevek opiše tehniko in taktiko vzpenjanja in spuščanja pri turnem smučanju. Avtor pove, kaj mora upoštevati vodnik pri vodenju turnih smučarjev, in možnosti za turno smučanje v Sloveniji. Na koncu je naštel nekatere nevarnosti turnega smučanja, a je nekaj pomembnih izpustil. V glavnem je pisal le o poškodbah, ki so posledice posameznih nevarnosti.